Saj bo boljš, vreme je neko težko, ampak se bo že zjasnilo.

ja no, jasno, da sem mislila Ameriko, kaj pa.Pa Indija in podobni. Samo ostali lepo sledijo. Noben ni “čist”.

To so problemi, ti politiki morajo kaj spremeniti – kaj misliš, da bojo? Brez veze.

Pa saj ne gre samo za papirnate vrečke…gre za kompletnen kolosalen stroj, ki je potreben, da se ohranja prebivalstvo. Za vsakdanje potrebe. Elektrika, energija, kuriva, transport in preprosto hrana, ki jo kupimo za vsak dan.

Vsi pač ne moremo iti na kmetije in si vzgajat svojo bio solato in pridelovat putra.

jaz to vse kupim na tržnici ali v supermarketu. kaj pa! Živim na vrhu stoplnice sredi mesta, kje naj dobim mleko, če ne v trgovini?

In za tako banalne stvari, vsakdanje, grejo ogromne zaloge in ogromno energije.

Tiste boge vrečke…zanemarljivo. Koliko nevarnih plinov se proizvede pri proizvodnji mesa, recimo. Pa bi ljudje v luft skočili, če jim rečemo, nehajte kupovati meso.

pa še in še, tudi sama ne vem, vem samo, da premalo vem, da sem premajhna, da bi ta kolesja sploh zastopla. Taki denarji, taki posli…mi pa mislimo, da kaj pomagamo, če se gremo neko bio prehrano.

In šparanje s hrano…bedarija. Kot sem rekla, tone hrane uničijo, ker jo raje uničijo kot da je ne bi prodali, ko je presežek in ga ne prodajo.

nam pa nabijajo občutke krivde in delajo neke reklame, da naj rešujemo lačne afriki…dej.

Kitajska ima pa jasno omejitev rojstev, ko so se pa tako namnožili. Sicer pa je tudi to lari fari in samo politčni trik, da se kao trudijo, ker ta njihova omejitev rojstev pomeni zgolj to, da dobijo zavarovanje pa šolanje zastonj, pa zdravstveno oskrbo zastonj oz.po zavarovanju itd. le za enega otroka, za nadaljne pa ne več.
Ja, koga to briga v nekih zakotnih kitajskih vaseh.

Sicer bi morala rojstva takoj naslednja omejit Indija.

Skratka, problemi so hudi, en posameznik pa…sori, jaz pač ne verjamem, da so vsi ti individualni ekološki napori kaj vredni, je pa seveda pohvalno, če se vsaj malo potrduiš, a zame je to res le zaradi lastne čiste vesti in občutka krivde.

čakaj malo “ja, itak” – nekaj pa že pripomorejo – če ne zaradi drugega ker se na ta način vzgaja otroke, ki bodo enkrat te tovarne prevzeli, ali ne? In imamo na tak način upanje, da bodo z Zemljo lepše ravnali kot mi in naši starši prej. Ker bodo v bistvu to znali že od zmeraj.

Zakaj pa bi jih morala imeti, če si jih ne želiš????? A ti naj za tvojo odločitev ploskam, a naj jokam?
Še vedno nisi napisala kaj prispevaš k temi, da bi bila zemlja manj onesnažena?
Sama imam otroka in se trudim, da bi jih vzgojila v človeka, ki bosta spoštljiva do vseh živih bitij, ekološko osveščena, skušam jima biti dober zgled.In to se mi zdi, da je več, kot da bi javkala in stokala, kako gre vse h hudiču,…
je pa tudi meni zelo hudo, ko lahko vidimo, kaj smo ljudje s tem planetom naredili v zadnjih 100 letih.

kaj ste tečne s tem, kaj sama naredi zato, da bo zemlja manj onesnažena. sej vam je že v prvem postu povedala: ne razmnožuje se in se tudi v prihodnosti ne namerava. torej bo en ali dva onesneževalcev manj na svetu.

ti meta si pa res naivna s temi svojimi vrečkami in žarnicami.

Vem, da sem že neprijetna s to polemiko – pa vseeno želim še nekaj dodati: Tisti otroci v Indiji in drugod v nerazvitem svetu ne onesnažujejo okolja, ja itak! (razen, ko se polulajo in pokakajo :)) Druga stvar je, da so ubogi, ker starši ne morejo dovolj poskrbeti zanje, pa jih kljub temu imajo. Druga mentaliteta pač.Ne bi razširjala teme še na ta problem.

Okolje onesnažuje potrošništvo – preko industrije, prometa, porabe energije – vse za zadovoljitev (ali ustvarjanje) potreb po materialnih dobrinah. Nisem zato, da se vse te pridobitve sodobnega časa ukinejo – sem pa zato, da se pri njihovi uporabi ne pretirava in ne preserava.

Kar se tiče uničevanja hrane – v zadnjem času poznam samo primer nemških kmetov, ki so zlijali mleko stran. Z njihovim ravnanjem se NE strinjam, jih pa razumem. Zate je olajševalna okoliščina, da živiš v stolpnici; ne veš, kako se prideluje hrana in ne moreš razumeti vzrokov za tako početje (nesprejemljivo tudi zame, ki vzroke poznam). Ni pa prav, da pri tem ne upoštevaš, koliko ton hrane se dnevno zavrže (predvsem v mestih), ker ljudje puščajo hrano na krožnikih v gostilnah in menzah in drugih obratih za javno prehrano(prevelike porcije). Tudi v gospodinjstvih.Pomnoži pol krožnika zavržene hrane s številom prebivalcev v nekem mestu… Pol krožnika pravim zato, ker eni ne vržejo NIČ, drugi pa veliko več kot pol krožnika.

Pri “proizvodnji mesa” (=v živinoreji) se proizvede amoniak. Kaj pa v industriji? Koliko škodljivih plinov se pa sprosti v ozračje z uporabo raznih sprejev (pri kozmetiki in čistilih)? Ali pri proizvodnji plastike, n.pr.?

EN POSAMEZNIK v prizadevanjih za čistejše okolje in bolj pravično razdelitev hrane NE POMENI NIČ, s tem se zelo strinjam. VELIKO POSAMEZNIKOV pa že nekaj pomeni. IN VSAK MORA PRI SEBI ZAČETI!

Raje ne bom napisala, kaj si pa ti. Nočem biti nesramna.Samo to: malo boš morala še zrasti, da boš lahko polemizirala z menoj.

meta, kako si pa ti naduta, vzvišena in v svoj prav zaverovana oseba

Ja no saj, ravno to govorim – proizvaja se cel kup stvari, brez katerih si ne moremo predstavljat življenja. Meso sem dala samo za primer nečesa, čemur se ljudje ne bi odrekli, ravno tako se pa ne bi plastiki, ker je pač nadvse uporabna.

Pa saj ne govorim o tistih nekaj litrih mleka, ki so jih nemški kmetje zlili stran – tudi to ne pomeni nič. NIČ! Ne govorim o enem kmetu, ki kdaj zafura letino ali karkoli že. Ne govorim o nekih posameznih kemtijah ali pa tudi morda kakih večjih proizvodnjah.

Govorim o TONAH hrane, ki se je ne proda. Saj to ni javno, saj tega ne vidimo. Pa ne ostankov, ampak taka hrana, ki se jo sicer proda za na police. To je način dela, to je POLITIKA delovanja, ne gre za osamljene primere. To se tako dela. Zato meni o kaki Somaliji sploh ne govorit.

Žal ne morem navesti virov, ker sem pozabila, kje sem to brala (že kar neka časa nazaj in iz več virov), samo zapomnila sem si pa blazno, ker me je čisto šokiralo in popolnoma spremenilo moj pogled na stvari. Če ni bilo enkrat celo na poročilih, za en tak primer, da so uničili ogromne zaloge hrane, ker je pač niso prodali – samo to je redna praksa.

Tisti naši bogi ostanki…brez veze. Pa tudi če jih je par sto kil. rešili ne bojo nikogar.

Ja, saj je jasna ta logika, da če bi veliko ljudi to počelo, pač bi bili neki rezultati – žal sem manj optimistična. Še vedno je treba proizvesti mleko, kruh, jajca, čistila (ja, tudi čistila), zdravila, obleke…poraba energije in virov je enormna, da se taki obrati sploh vzdržujejo.

Ljudje hočejo tudi kvalitetno življenje, v katerega ne spada zgolj kruh in voda, tudi lepa in udobna obleka, varen prevoz, itd, itd, ne moremo se vrnit v obdobje kočij.

Pa tudi če mi kis namesto mehčalca uporabljamo – je treba proizvesti najbolj osnovne stvari in le-teh ne moremo proizvajati manj, ker je pač toliko prebivalcev, ki jih rabi, s tempom življenja, ki ga naš čas zahteva.

Itak je jasno, da nek otrok v Indiji ali pa kjerkoli že, sam po sebi ne onesnažuje, samo prispeva pa k masi prebivalstva, ki ima pač tako enormne potrebe. Rabi kruh, mleko in vodo, že samo to je dovolj. Sploh ne gre za potrošništvo in da kao ljudje kupujemo preveč, na kar bi vsi radi zvalili vse svetovne probleme – sicer to je vsekakor res, ja, seveda je družba potrošništva problem – samo to je samo češnja na vrhu smetane. Vsaj zame. Če bi manj kupovali, bi se po mojem le bore malo poznalo, ker sedaj grevedno več virov in energije za najbolj osnovne stvari, ki spadajo v osnovne potrebe.

Tako pač jaz vidim in če je številka svetovnega prebivalstva res že blizu 7 miljard je to zame tudi resen problem.

Na termometer pogledaš kaj?
V tem letnem času štunfi in dolgi rokavi, ne vem, če ni začetek ledene dobe..

Jaz “adove” razumem.

Imam sicer otroka, ampak eden je dovolj. Ko gledam, kako ljudje delamo z naravo, ki nas preživlja mi je grozno hudo. Ne želim si vedeti, kako se bodo v zastrupljenem svetu znašli morebitni otroci mojega otroka. Ne želim pomisliti na to, da bodo ljudje nekoč košarko lahko igrali le še v dvorani, zunaj pa bodo samo toliko, da bodo z dihalnimi maskami na obrazu lahko hitro stopili v avto, ki jih bo kam odpeljal.

Osnovna težava je v tem, da veliko ljudi “živi za danes” in niti pomislijo ne, da škropivo, s katerim pošpricajo vrtnine, da bi bolje rodile, preide v podtalnico.
Ne pomislijo, da pohlep vodi v več desetletja trajajoče vojne, te pa vodijo v lakoto in bolezni. Še o marsičem, s čimer za več let zaznamujejo naravo, ne razmišljajo – ker nam je pa tako lepo in krasno in kdo bi mislil na jutri, kajne?

Nisem depresivna, samo groza ma je, ko pomislim, kam drvimo, dobesedno dirjamo v želji po “še več, še bolje…”.

Prav na hitro se še enkrat oglasim, ker me kličejo obveznosti.
Kar se zavržene hrane tiče, je meni en vir povedal, da se jo samo v Ljubljani dnevno zavrže 3 tone. Ali je v tem zajeta tudi hrana s trgovskih polic, ne vem. Bom šla ob priliki preverit.

Z eno besedo: meni je vaše razmišljanje grozljivo. Res nisem pričakovala, da je toliko pesimizma med ljudmi. V mnogo hujših časih so ljudje zaupali v prihodnost in so imeli otroke. Gantar je v nekem intervjuju dejal, da je zahodna družba v zadnjem stadiju dekadence. Kot razberem iz vaših prispevkov, je imel prav. Vsaka živa stvar teži za tem, da se njegova vrsta nadaljuje, to nam je položeno v naravo.Ko izgubimo naravni čut, je res čas za alarm.

Pa nič hudega, če tako razmišljate. Azijcev je dosti (tudi aidsa nimajo toliko kot Afričani) – bodo pač oni prišli sem gor živet.

Vesela sem, da moj sin in moja bodoča ta mlada nista tako dekadentno usmerjena in načrtujeta otroke.Mene nič ne skrbi za moje potomce, ki bodo živeli čez kakšna štiri stoletja; če bodo le obdržali kaj mojih genov, bodo preživeli!Ker meni v življenju ni bilo z rožicami postlano (bližam se 60. letu), pa sem zmogla in v prihodnost gledam z optimizmom. Samo močni preživijo. Pa dobro se imejte!

In kaj naredite za lepši jutri, manj onesnaženo okolje itd vsi tisti, ki ste prosti razmnoževanju človeške vrste. Ločujete odpadke, kolesarite čimveč in čimmanj šofirate, izbirate racionalne poti z avtomobilom, zapirate pipo med umivanje zob, zalivate rože in vrtove z vodo, s katero ste oprali solato, vam perilo posuši sušilni stroj ali veter…. in še mnogo je tega s čimer je možno spremeniti vsakdanjik.

Za te psihiče,ki so proti otrokom pa sem proti, da se razmnožujejo.

Lahko poveš, zakaj? je kaj, kar sem omenila, morda neresnica?

Aja, ne razmišljam tako kot veleva čreda, pardon. Važno, da imam svojo kučico pa vrt, za ostalo me pa briga.

No, ne morem tako.[/quote] Ajde OK, ne boš imela mladičev, pa kaj pol!?!?
Jih bo pa “Mujo” naklepal 10. Ti jih boš pa živela, ker bodo socialni problem.
Vsak se odloči po svoje! Tako je prav!!!

Ni lepo, da tako pišete. Z možem imava pet otrok in pričakujeva šestega, saj se drživa načela “kolikor jih bog da”. Vsi pa redno tudi obiskujemo maše in pomagamo v cerkvi.

Ja, sigurno, vsi, ki imajo več otrok, jih imajo zaradi tega, ker cerkev tako uči. Če že hočete provocirat, dajte vsaj na bolj inteligenten način.

Zanimiva debata….tudi sam se velikokrat sprašujem o tem, kam nas naše današnje življenje vodi? Z ali brez lastnih otrok. Živali (človek) in rastline so del narave (planet Zemlja) in smo skozi evolucijo bili del nje. Se mi pa zdi, da se človeški del živalskega sveta vedno bolj oddaljuje od narave, kar pa zna narava surovo vrniti – je toliko močna, da nimamo šans. Nisem še videl hrošča, lisice, medveda, paličnjaka…, da bi v grmovje vrgel “plastiko” oziroma na kakršen koli način onesnaževal planet, predvsem v obsegu človeštva.

Skočim drugam…Poskušam živeti ekološko. V službo z biciklom. Ja, pa tu v Ljubljani to ni ravno zdravo in varno. Naužiješ se izpušnih plinov, ki se valijo iz terencev, v katerih sedi samo po ena oseba. Da ne govorim o prepotentnosti voznikov glede kolesarjev in pešcev! Pridno ločujem odpadke, čeprav se vedno znova sprašujem ali se ti resnično ločujejo in reciklirajo. Sprašujem se tudi, ali je reciklaža sploh racionalna-gledano energijsko. Se pa zelo strijnam s postom zgoraj, ko je nekdo napisal, da je vse bolj kot ne pesek v oči. Seveda je…ker o naši prihodnji usodi odločajo ljudje (kvazi politiki), ki se jim jebe in mislijo samo na svoje riti. Problem je, ker jih mi postavimo na položaje…jaz bi bil takoj zato, da bi na volitvah odločali, ne samo o tem kdo gre v parlament, ampak tudi o tem, koga nočeš nikoli več videti. Ja, žaj je to začaran krog, saj način volitev sprejemajo ravno oni…

Se opravičujem, ker sem malce odplaval…glede otrok. Današnja kontracepcija je človeštvu omogočila, da se zavestno odloča o svojih potomcih. Moje mnenje je tako, da je to prav, čeprav pa ni naravno! Gledam s stališča števila ljudi, saj se strinjam, da nas je preveč-no, argumente so podali predhodniki. Jaz osebno bi rad imel otroke (no, s partnerko), vendar se nama porajajo iste misli, kot začetnici teme. Torej, ne da jih nočeva, ampak kam jih bova postavila in predvsem, kako jim zagotoviti spodobno življenje, šolanje, etc. Je pa tako, da pri svojih 30ih letih razmišljam, da smo itak mi (+-20 let) tisti, ki moramo nekaj ukreniti, da se stvari izboljšajo in tako sploh ni problema imeti otroke – isti, ki pa se jih ne, je pa to NJIHOVA odločitev in jo povsem spoštujem. Vendar pa že iz te teme vidim, da bo stopiti skupaj ZELO težko, saj namesto, da bi iskali rešitev problema (planet Zemlja) se prepiramo in obtožujemo, kdo je in kdo ni za obdelavo psihjatra…

Žal….

Spoštovanje je temelj vsega.

Spoštovanje sebe, narave, soseda. In zavest, da ne delaš nič takega, kar bi nekomu škodilo. (pa če drugo ne, vsaj to, da ne mečeš v grmovje plastenke!)

Navezujem se na zadnji zapis! Res pa je, da moramo začeti pri sebi, pri spreminjanju sebe. In k temu spada odločitev o svojih potomcih. Verjetno je prijetna misel, da biološko nadaljuješ svoj rod s svojimi geni, geni partnerja. Čeprav ne vemo, v kakšno usodo jih pošiljamo. Menim, da v lepo ravno ne…..

Z veseljem, bi pletla svoje misli, potrdila deklici , ki je to temo odprla, in ki jo zelo razumem. ….a čas je komponenta našega živjenja, ki je prepogosto odvisna od drugih…

Lep dan vsem!

Čakajte, da bo nafte zmanjkalo.. In posledično s tem avtomobilov, hrane, gozdov.. Vojna za obstanek.

Ne, to ni črn pogled na svet, to ni pesimizem v življenju, to je zgolj racionalno razmišljanje, kaj se zna zgoditi z nami!

Polno rit maš vsega in navajena si živet skrajno komot, gledaš samo nase.
V resnici pa si nezadovoljna, ker nimaš v življenju nobenega pravega cilja in smisla.
Ampak za tvojo penzijo bojo pa delali naši otroci.