Nisem zadovoljna. Nisem zadovoljna sama s seboj. Imam dobrega moža, zdrava otroka. Ni jutra, da se ne bi zbudila z občutkom brezvoljnosti in naveličanosti.

In kmalu boš vrgla oko na kakega sodelavca, pa bo ves svet spet rožnat.

Kopiram s spodnjega posta:

avtor: borka:

” Pišeš v ednini. Si za vse sama? Kje je mož, partner? Zase sem ugotovila, da mi gredo otroci na živce predvsem takrat, ko sem jezna NANJGA, oziroma ko nimava razčiščenih kakšnih stvari. Pa takrat, ko se mi zdi, da se vse ponavlja, iz dneva v dan isto – če sem za vse sama. Pomaga mi, če razbijam “rutino”, najlažje se mi zdi, če sem z otroci zunaj. Zelo nestrpno so me delale tudi gospodinjske obveznosti, zato sem si najela gosp. pomočnico, ki enkrat na teden spuca in zlika. Ne ukvarjam se preveč s tem, kaj bomo jedli, samo kot je nujno. Pa kot so že zgoraj rekle, iz glave sem si zbila mit o “popolni” mami, ki z nasmeškom vstane, z nasmeškom spedena otroke, z nasmeškom pocrklja moža, z nasmeškom skuha, pospravlja, se igra z otroci in zvečer še z možem. Skratka, zelo sem se “skulirala” in moram rečt, da se doma veliko več smejimo 🙂

Srečno!”

Mogoče bi tudi tebi pomagalo, da razbiješ vsakdanjo rutino. Npr. tudi meni je najlažje, ko sem z otroki zunaj.

Kaj praviš?

Ko se jaz taka zbujam, ponavadi ugotovim, da sem sama kriva za tako stanje, ker sem se odmaknila od svojih ciljev ali pa jih nekje v bliznji prihodnosti ne vidim. Postavim si ciljein hop naprej.

Postavi si cilje, najprej majhne in kratkorocne, morda celo dnevne, potem pa poglej na svoje zivljenje malo bolj dolgorocno in si postavi se cilje za cez nekaj let, morda 10 letne.
Najveckrat je brezvoljnost posledica monotonosti v zivljenju, ki pa se pojavi, ko nimamo ciljev.

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

New Report

Close