Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Otroci s posebnimi potrebami in dolgotrajno bolni otroci nezmožnost govora, zmanjšane motorične sposobnosti in kognitivni razvoj

nezmožnost govora, zmanjšane motorične sposobnosti in kognitivni razvoj

Kako nezmožnost govora in zmanjšane motorične vplivajo na kognitivni razvoj otroka, zanima ne predvsem za otroke, ki imajo cerebralno paralizo z zelo zmanjšanimi motoričnimi sposobnostmi. Kako se merijo njihove sposobnosti, kako so prilagojeni psihološki testi?

Brskala se že po internetu vendar nisem našla objavljenih raziskav, mogoče vi poznate kakšen link, kjer bi bili objavljene strokovne raziskave na to temo?

Hvala

Jana,

Najprej opravičilo, ker ste na odgovor malce čakali.

Vprašanje, ki ste ga postavili, je vsekakor zanimivo, ampak vam moram žal razočarati – kakšne »uradne« teorije (vsaj kolikor jaz vem ni). Vse so samo teorije, ki se večino vrtijo okoli idej, ki sta jih razvila Piaget in Vigotsky.
Nekatere teorije pa npr. upoštevajo samo določene vidike (ali povezave) npr. odnos med emocionalnim in intelektualnim razvojem (npr. Greenspan).

Novejša spoznanja govorijo o integraciji vseh senzoričnim in motoričnih informacij, ki vzajemno vplivajo druga na drugo ter vplivajo na preostale »človeške sisteme« razvoj npr. kognitivni, govorni, socialni itd. Prepletenost različnih sistemov (npr, kognitivnega in govornega), kot tudi vpliv genetike in okolje vse odnose med različni sistemi le še »zaplete«. Hkrati se tudi vsak sistem razvija po svoje (npr. motorični razvoj poteka po določenih fazah, ki so pri večini otrok enake in v približno enakem časovnem obdobju).

Res je, da obstaja med govornim in kognitivnim razvojem neka vzporednica (ki je že »vidna« takoj po rojstvu). Govor (besede) otrok razume veliko prej, kot jih je sposoben izgovoriti. Tudi otrokove prve besede so ponavadi tiste, ki označuje njemu ljube, želene predmete, ki jih je imel priliko večkrat slišati.
Povezana sta tudi motorični in govorni razvoj (kar se kaže npr, v tem, da otrok najprej izgovori lažje in »manj natančne« glasove). Določene vzporednice so tudi med kognitivnem in motoričnem razvoju (npr. otrok , ki je z težjo motorično motnjo ne more na enak način rokovati s predmetom, zato ne dobi določenih izkušenj, ki jih drugi otroci dobe tako rekoč minogrede. Npr. otrok vidi igračo v sobi, se mu zdi zanimiva in se k njej odplazi, jo prime, spusti, z njo udari ob tla itd. in s tem dobi informacije o igrači (je mehka, trda, velika …). Otrok z motorično motnjo vsega tega brez pomoči ne bo zmogel.
Res je, da v primeru kakršnekoli senzorne motnje v človekovem organizmu obstajajo kompenzacijski mehanizmi (npr. otrok ,ki ne vidi, se začne bolj oslanjati na druga čutila, npr. tip) , ki omogočajo, da vsrkavamo informacije o okolju na drugačen način in (kot se strinja večina znanstvenikov) pridemo do enakih informacij o predmetu, kot če te motnje ne bilo. Kdaj in na kakšen način se to zgodi, so različne teorije, vendar pa večina strokovnjakov poudarja pomen inteligence in zgodnje obravnave.
Čutila nam omogočajo, da spoznavamo, čutimo svet okoli sebe, kognicija nam omogoča, da vse kar vidimo, slišimo, čutimo… tudi analizirano, sintetizirano, povežemo, si zapomnimo … motorika pa nam omogoča, da spoznavamo svoje telo (ravnotežje), ga ločujemo od sveta, postavljamo meje med telesom in prostorom, pogledamo na predmete iz drugega zornega kota …itd, govor(komunikacija) pa da tisto, kar vidimo, čutimo… tudi povemo in da razumemo okolico.

Pri otroku s CP je zaradi motoričnih težav moten (oviran) tudi govor. In čim večja je motorična motnja, tem bolj je govor (izreka) ovirana, otežkočena in tem bolj je prizadeto tudi požiranje. Ni pa nujno, da ima tak otrok tudi težave z razumevanjem govora in da ni zmožen nobene komunikacije. Kakšne komunikacije bo zmožen in kako se bo sporazumeval z okoljem pa je v veliko meri res odvisno od njegovih sposobnosti (tudi intelektualnih). Motorična motnja torej vpliva na sam izgovor, ne pa na razumevanje in komunikacijo v najširšem smislu. Da je temu tako, kažejo tudi otroci s CP, ki imajo velike motorične težave, a se z okoljem lahko sporazumevajo na njim prilagojen način (npr. komunikatorji, PECS in ostalo). Pa tudi veliko večina otrok s CP (70 –80%) ima povprečno inteligenco.

Žal vam ne znam povedati, kakšni psihološki testi (prilagoditve ali razvojni) se uporabljajo za otroke s CP.Nekaj več o tem bi lahko izvedeli na Inštitutu za rehabilitacijo invalidov ali na zvezi Sonček.

Nekaj o povezavi govora in motorike boste našli v knjigah Vesne Mildner.

Upam, da sem vam vsaj malo odgovorila na vprašanje. Če vas zanima še kaj ali če sem napisala kaj preveč zapleteno, vprašajte.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Pošlji oblikovano (05-06-06 20:07)

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Petra, hvala za obsežen odgovor, večino stvari, ki ste jih napisala poznam. Morda bo moje vprašanje in vaš odgovor zanimiv še za koga, ki prebira tele forum. Nisem pa z vprašanjem mislila da obstaja neka »uradna teorija« saj vem, da je vse odvisno od mnogih okoliščin. Vem in vidim, da so sposobnosti teh otrok in odraslih zelo različne, na žalost tudi zelo determinirane s strani okolice in tudi različnih strokovnjakov. Želela sam izvedeti, kako so prilagojeni psihološki testi, ki naj bi objektivno merili sposobnosti oz. ali veste za kakšne raziskave, ki so objavljene. Ne vem, če je še moderatorka tega foruma tudi psihologinja ga. Francka? Predvidevala sem, da verjetno teste in prilagoditve pozna. Bom vprašala še kje, pogledala knjige Vesne Mildner. Še enkrat hvala.

Lep pozdrav, Jana

Jana,

ko berem vaše vprašanje imam pred očmi deklico s težko obliko CP (ki sedaj obiskuje srednjo šolo) in je bila ob začetku šolanja ocenjena med drugim kot otrok z zmerno oz. težjo duševno motnjo. Z razvojem njenim komunikacijskih sposobnosti, je “rasel” tudi IQ. Žal večina testov na tak ali drugem način “vsebuje” komunikacijske sposobnosti, obstajajo pa tudi ček liste po vzroru razvojnih lestvic, pomembna pa so tudi opazovanja staršev.

Več o tem pa vam bo povedala Francka.

Lep pozdrav in lep dan, Petra

Pošlji oblikovano (10-05-06 07:09)

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami