nespečnost ter stres
Pozdravljeni,
Sicer si nisem mislil, da bom kdaj iskal pomoč na takšnem forumu, pa sem sedaj vendarle zelo hvaležen za njegov obstoj…
Moj problem je spanje. Vsakič, ko se odpravim spat, mi začne srce divje razbijati, v mislih se pojavljajo problemi naslednjega dne, včasih tudi problemi iz preteklosti, pa predvsem strahovi o dogodkih v prihodnosti, na katere sicer sam nimam več neposrednega vpliva (npr. ali bo XY sprejel mojo ponudbo). Takšna agonija lahko traja tudi do nekaj ur, hkrati pa se dogaja, da se po kratkem spancu zbudim popolnoma buden npr. ob štirih zjutraj. Ob desetih dopoldan pa sem seveda zaspan za umret. Pa razdražljivost, utrujenost, zmanjšana učinkovitost, zaradi tega pa dodaten strah – pa je krog sklenjen… Predno zaspim se pojavlja nenadzorovano krčenje mišic celega telesa – dobesedno me “meče v zrak”. Nekako mi je najlažje zaspati zraven kakšnega dolgočasnega filma, ker pa ta “terapija” počasi izgublja moč, me začenja pošteno skrbeti.
Star sem 30, služba je izjemno stresna, delam v povprečju 14 ur na dan, seveda tudi vse vikende. Tukaj se ne da nič storiti, pričakujem pa da bom zastavljene cilje dosegel do konca junija. Do takrat moram torej vzdržati, sicer pade vse skupaj v vodo. In ni malo stvari, ki bi jih ta neuspeh potegnil za sabo. Žena me razume ter pravi, da bi bil ob takšnih obremenitvah marsikdo napet, vendar kot rečeno, tukaj se ne da nič storiti.
Podobne težave sem imel od nekdaj tekom študija, saj sem se pred vsakim izpitom “sekiral”, čeprav sem bil izrazito nadpovprečen študent. Težave sem uspešno reševal z apaurinom noč ali dve pred izpitom, so pa nato same minile v nekaj dneh po opravljenem izpitu. Težave so se nato v milejši obliki pojavljale tudi v službi, seveda ob “primernih priložnostih”. Sedaj pa ne gre za noč ali dve, ampak za dva meseca, po preteku katerih seveda ne bi rad ostal odvisnik od pomirjeval.
Pišem vam torej v upanju za neko čudežno rešitev “iz rokava”. Kakeršenkoli obisk zdravnika (kar vem, da bi bilo najbolje) absolutno odpade – že tako imam slabo vest zaradi izgubljanja časa s s pisanjem tega pisma. Nekoč je bil omenjen Melatonin, ki po merilih FDA ni zdravilo (pa dobro poznam temeljitost FDA). Ali menite, da bi bilo smiselno poskusiti – sicer ne verjamem ravno veliko v raznorazne naravne “zvarke”, pa vendarle.
Kaj mi lahko priporočate za prebroditi tale dva meseca?
No, zraven tega, da pustim službo – malce ironije najbrž ne škodi, he he he….
Še naprej vam želim uspešno delo,
Jože
Spoštovani Jože,
skupni imenovalec vaših težav je pomanjkanje kvalitetne sprostitve. Uredite si predvsem delovni čas, saj takšnega, kot ga navajate, povprečno trden človek ne bi zdržal daljši čas, poskusite uskladiti svoje življenske cilje z možnostmi in črtati vse tiste, ki si jih zgolj želite pa jih iz objektivnih razlogov ne boste mogli nikoli doseči. Začnite se aktivno ukvarjati s športom (igranje tenisa s svojim nadrejenim ni rekreacija!), predvsem pa ne rešujte napetosti s pomirjevali, ampak skušajte postopoma odpravljati razloge za napetost. Gibljite se več v sproščeni družbi, to seveda ne pomeni, da morate opustiti nivo svojih družbenih aspiracij, morda le zamenjajte področje, npr. namesto z gospodarstveniki se družite z umetniki. Potrebno bo, da se boste zavedli, da niste nenadomestljivi, da pa kljub temu nekaj veljate in pomenite. V primeru hudih tesnobnih stanj sodobna psihiatrična doktrina zavrača pomirjevala, izjema so le posamezni trenutki, in priporoča antidepresive, to so zdravila, ki sicer lajšajo tudi depresivne težave, vendar na daljši rok učinkujejo anksiolitično. Njihova prednost je predvsem v tem, da ne povzročajo zasvojenosti, predpiše vam jih lahko vaš splošni zdravnik.
Morda nisem bil dovolj jasen, ali pa sem bil predolg, zato bom na kratko ponovil:
1. Nujno rabim prehodno rešitev do konca junija
2. prosil sem za nasvet KATERO ZDRAVILO izbrati za LAJŠANJE SIMPTOMOV
3. prosim za komentar za Melatonin
4. popolnoma se zavedam nezdravega ter neprimernega načina življenja
5. od tega, ali bom “vzdržal” je odvisno zelo veliko – in natančno vem, o čem govorim!
6. Nisem shizofrenični cepec, ki se boji lastne sence, ampak se zavedam tako vzrokov, kot posledic mojega stresa
V situaciji kot je podana, je najbrž popolnoma neprimerna pridiga o spremembi življenskih navad, saj se resnosti situacije zavedam in imam hkrati že splanirano spremembo tega življenskega stila vključno z dvomesečnim družinskim oddihom v krajih, kamor še mobitel ne seže. Našteto si lahko privoščim, ker bodo vsi projekti zaključeni na vnaprej znan datum, ko bo možen odgovor le “da” ali “ne”. Takrat bodo stvari tekle same od sebe, ali pa sploh ne bodo, zato moja prisotnost ne bo več potrebna, sedaj pa je. In kot sem dejal, tukaj se ne da nič storiti. Seveda sem sedaj tudi sam “pameten za nazaj” in razmišljam, da bi bilo smiselno pred dvema letoma zaposliti še nekaj ožjih sodelavcev, ki bi do sedaj pridobili potrebena znanja in prevzeli določene obveznosti. Toda dogodki so se zvrstili tako hitro, da pač tega ni bilo možno predvideti.
Torej prosim za pomoč v situaciji, kot je podana. Saj se najbrž bolnika z rakom na pljučih ne odpravi z predavanjem o škodljivosti kajenja, ampak je to očitno faza, ko je potrebna kurativa…
LP,
Jože
Jože,
simptomi, ki jih opisujete, so mi več kot znani. Stara sem 31 let in od diplome dalje sem svoje življenje posvetila službi, karieri, dokazovanju. Z vzpenjanjem po kariernih stopničkah je naraščala obremenjenost, stres, dolžina delovnika. Imela sem občutek, da sem nepogrešljiva, delala od jutra do večera, včasih pozno v noč (in bila neskončno srečna, da imam prenosni računalnik, ki mi to omogoča). Za nameček za mojega šefa delo ni bilo opravljeno nikoli tako dobro, da ga ne bi bilo mogoče opraviti še bolje. Druženje s prijatelji mi je postalo izguba časa, prav tako kakršnekoli druge neslužbene aktivnosti in tako sem padla v začaran krog, iz katerega ni bilo videti izhoda. No, pa saj ga niti nisem iskala, dokler se niso začele zdravstvene težave. Nenehen stres, posledica katerega je bil povišan krvni tlak, živčnost, nesposobnost normalne koncentracije, nespečnost. Neredna in nepravilna prehrana, ogromne količine kave in cigaret so pustile posledice na želodcu itd. Zdravstvene težave so me pripravile do tega, da sem se vprašala, kam vse to pelje in kaj imam od vsega skupaj.
Analizirala sem svoje življenje in ugotovila, da moram najti ravnovesje med svojimi ambicijami, službenimi obveznostmi in privatnim življenjem, ki sem ga pravzaprav ‘ukinila’ (tudi v ‘prostem času’ sem se družila s sodelavci in skupaj smo razpravljali o čem drugem kot o službenih temah). Za začetek sem si zastavila normalen delavnik (od 8 – 17h), preostanek dneva pa namenila zase in za svojega partnerja, za druženje s prijatelji, za branje, začela sem spet slikati, skratka ustvarila sem neko ravnovesje. Opustila sem kajenje in zmanjšala količino kave s 4-5 skodelic na 1 oz. maksimalno 2 na dan. Spremenila sem način prehrane: uvedla zajtrke, malice, redna kosila in opustila večerje. Vsak dan hodim v naravo na dolge sprehode. V službi sem spremenila način vodenja, več delegirala in pustila več odgovornosti drugim, ter se razbremenila tudi s tem, da sem se naučila reči ‘NE’.
Dejstvo pa je, da te v vse to nihče ne more prisiliti. Odločiti se mora vsak sam.
Sama se danes (po enem letu) počutim veliko bolje: moje življenje je bolj polno, bolj zanimivo, zdravstveno stanje pa neoporečno. V razmislek pa tole: Pokopališča so polna tistih, ki so mislili, da so nepogrešljivi.
Naredite nekaj zase!!!!