Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Nenadna sprememba v obnašanju partnerjevega otroka…

Nenadna sprememba v obnašanju partnerjevega otroka…

Jaz tudi ne, ampak ej, življenje ima več domišljije kot jaz

Prav tako v privat firmi ne poznam tajnice, ki bi imela delovno obveznost sedeti v pisarni do 15:00 ure, poznam pa nekaj takih, ki sicer imajo uradno določeno marsikaj, dela pa se dokler je delo in to je praktično zmeraj.

zato verjamem, da je kakšna tajnica prijadrala ob 14:30 nazaj v službo, ampak ne zato, ker bi hotela dati kontro tašči, partnerju temveč zato, da ne bi naslednji dan gavznila.[/quote]

Itak! Teza, ki jo razvijam že nekaj časa in ki bo podkrepljena s takšnimi in podobnimi primeri: “Slab starš je tudi slab delavec”!
Če profesorica na fakulteti lahko odpove predavanje zaradi bolnega otroka, je to za njene nadrejene in podrejene znak velike odgovornosti, ki jo ima ne samo do svojega otroka, ampak do ljudi nasploh! In vsak ve, da bo taka oseba izpad v doglednem času nadoknadila!
Taista tajnica je prišla nazaj samo sedet ! Lp![/quote]

ROFL

(Moja ex mi ni nikoli sporočila, da je otrok zbolel in da je vzela bolniško, čeprav bi lahko za otroka ob večini priložnosti poskrbel jaz. Do zdaj sem, o marija, mislil, da je to počela zato, ker je rada doma, zdaj pa jaz tepec zvem, da je bila tako zelo odgovorna.)

Popravljam svojo gornjo tezo, izhajaš iz družine birokratov do Adama in Eve.

Aha, Ninoč[email protected] zdej si pokazala na svoj problem – TI vidiš problematiko stikov 🙂) Pa noben drug, ker izhajaš sama iz sebe. Sej vidiš na naši šoli je bolj malo ločenih staršev in posledično otrok, po vse otroke (ločene in predvsem neločene) pa prihajajo vse mogoče osebe, pogosto jih “vzamejo” tudi starši sošolcev, kadar starši lahko že vnaprej planirajo popoldanske obveznosti. In otroci se imajo fajn, tko v šoli kot na interesnih dejavnostih, še najbolj pa takrat ko gredo “lahko” iz šole domov s sošolcem/ko.

Hjah na naši šoli je otroke res težko potegnit iz varstva, ker SO zatopljeni v igro in so tam radi 🙂) (pa ob 16.30 jih je še vsaj kakih 10 tam in z njimi dobro razpoložene učiteljice; ja pred par leti, ko je bil šef nesposoben ravnatelj, ki ni naredil reda med svojimi uslužbenkami!, pa je tista PBjevka ob 15.50 zaprla zadnja dva otročka oblečena in obuta v svoj avto pred šolo in tako čakala na “zapoznele” starše, no zdej ko mamo novo ravnateljico, ki ima sama tud 4 otroke se je vse spremenilo 🙂)))))) (itak pa če bi si kdaj kaj psihološkega prebrala bi vedela, da v šolskem obdobju postajajo za otroke vse pomembnejši tudi prijateljčki in da je to za njih zelo zelo koristno 🙂) sej nismo psiho mame, ki bi otroke priklepale in privezovale nase 🙂)))

In sorči, jaz in moje prijateljice nimamo časa za frizerje in negovanje (iz službe pribrzimo v PB, potem pa vozimo po dejavnostih in po igriščih naše sončke, potem pa večerjica in spančkat 🙂) (takrat je pa ura tolk, da vse te salončke po katerih ti tolk hrepeniš že zaprejo), ker smo enostavno preveč časa okupirane z otroci, tko da očitno živimo v zlo drugem koncu širše ljubljanske okolice, ker tukaj ljudje kot jih ti omenjaš enostavno ne živijo. Je pa najbrž hec, da jih samo ti vidiš tako, drugi pa ne. Ampak to je tvoj problem! Si pač ena kotrolfrikica, ki bi rada komandirala žviljenja vseh staršev in sokrajanov..ojejej!

Itak pa nikakor nisi sposobna razumet kaj pomeni odgovorno intelektualno delo v privatnem sektorju…..

Še nikoli nisem pomislil, da bi se lahko za argumentom “pomislite na čustva otroka,l ko čaka na vas do 16:30” dejansko skrival problem nemotivacije in nesposobnosti za delo.

Če sam pomislim, tudi moj otrok ni imel sam po sebi nič proti, če je ostal dalj časa v varstvu, ker se je praviloma zamotil, če ne drugega s knjigo ali Game boy-em.

Tale problem z varstvom oziroma z dviganjem otroka iz varstva ob uri za katero exice menijo, da je pravilna, niti ni toliko problem otrok in njihovih čustev, kot želje exic, da zajebavajo. Poznam nekaj primerov, da ko oče ne dvigne otroka do določene ure to storijo njihove mame, s tem da očetu potem propade stik za celotno popoldne. Je pa to tipična manipulacija babnic iz javnega sektorja. Osebno ne poznam nobene, ki bi delala v privatnem sektorju in bi se šla te fore.

Pls ne metat vse v isti koš 🙂

Še nikoli nisem pomislil, da bi se lahko za argumentom “pomislite na čustva otroka,l ko čaka na vas do 16:30” dejansko skrival problem nemotivacije in nesposobnosti za delo.

Če sam pomislim, tudi moj otrok ni imel sam po sebi nič proti, če je ostal dalj časa v varstvu, ker se je praviloma zamotil, če ne drugega s knjigo ali Game boy-em.

Tale problem z varstvom oziroma z dviganjem otroka iz varstva ob uri za katero exice menijo, da je pravilna, niti ni toliko problem otrok in njihovih čustev, kot želje exic, da zajebavajo. Poznam nekaj primerov, da ko oče ne dvigne otroka do določene ure to storijo njihove mame, s tem da očetu potem propade stik za celotno popoldne. Je pa to tipična manipulacija babnic iz javnega sektorja. Osebno ne poznam nobene, ki bi delala v privatnem sektorju in bi se šla te fore.[/quote]

Če imaš stike določene, se moraš tega držati, ali ne!? Sploh pa tisti dan, ko imaš ti določene stike, bivša nima kaj hoditi po otroka! Priti moraš ti ali pa nekoga najeti, da pride ponj! In kako si ti to predstavljaš-da gre bivša po otroka, ker ji očitno ni vseeno, če otrok sam ždi v šoli in potem skupaj čakata, da očka pride ponj… Ma dej, ti pošlihtaj pri sebi svojo sovražnost do bivše, pa bo!

Tiste, ki delajo pri privatnikih, skočijo vmes po otroka in ga “dostavijo dedcu v prvo gostilno, v kateri sedi!” Ker že zaradi svojega foha ne premorejo nobene empatičnosti!Lp!

Ninoč[email protected] = hopeless……

Ja oče, tipično JU manipuliranje in res se je zadovoljstvo otrok s PBjem in bivanjem v vrtcu močno popraivlo z “novo metlo”, saj nobeni učiteljici ne pade več na pamet, da bi jih frustrirala s svojo osebno željo bit doma iz popoldanskega (dopoldne so te PBjevke večinoma doma in frej – in zasedajo kafiče, pa vse tiste salončke, ki jih omenja Ninoč[email protected] – videno v času porodniškega dopusta, ko sem bila z vozičkom skoz “na terenu”) šihta še pred tistimi, ki prihajamo iz 8-urnih služb…

Oče ima stike v sredo popoldne, ko naj bi otroke vzel ob 15h v šoli/vrtcu. Da mu to ustreza je potrdil na sodišču pred dvema mesecema, pred tem je imel enako po začasni odredbi.
Včeraj sem šla jaz po otroka v vrtec ob 15.40.
Kaj nisem hudobna? Da ne pozabim omenit, da je bilo za pričakovat, do bo iz vrtca prišel domov po šolskega otroka. Ker ga do 15.30 ni bilo sem ga klicala, pa je rekel, da ni vedel, da smo že prišli z morja. Haloo? Katere stvari ne razume, če sem mu povedala kdaj gremo, kako dolgo bomo tam in da bomo zadnjo sredo v mesecu že doma. In on je rekel, da pride. Mimogrede, tudi na mail sem mu napisala. Seveda sem kriva jaz, ker mu nisem javila, da smo že doma. Jaz sem sicer po neki čudni ženski logiki mislila, da mu moram javiti kdaj nas ni, ne pa kdaj smo doma. Da bi se oče ob 15.30 vsedel v avto in prišel k otrokom pač malo kasneje mu seveda na kraj pameti ne pade.

Se mi je pa že zgodilo tudi, da očet ni bilo in so zaprli šolo in vrtec, vzgojiteljica in učiteljica pa čakata z 3 in 6 letnim otrokom… očetu ni bilo vredno niti javit, da ga ne bo. No koment.

Ana 40, očitno si ti iz bivše JU, ker nenehno groziš in opozarjaš pedagoške delavce na sankcije vodstva. Res imajo starši čedalje več besede pri tem, kako in kaj naj bi delali učitelji in učiteljice in ravnatelji (no, predvsem ravnateljice jim bojazljivo kimajo), a dolgoročno se to vsekakor ne bo izšlo!
Otrok ni pomanjšan odrasli, težko se bo prilagodil željam in potrebam odraslih, slej ko prej bo zahteval svoj prostor pod soncem…. Prijateljčki, ki jih ti omenjaš, znajo biti pri 13., 14. letih za otroka, ki je “pozabljen” od staršev, še kako “nevarni”…
Pa da ne pozabim- večina staršev je dobrih, prihajajo pravočasno po otroka, ga razveselijo s predčasnim prihodom, posedijo ob učiteljici na igrišču, se pogovorijo itd. Žal pa je nekaj takih (predvsem iz ločenih družin), ki puščajo otroka v varstvu dan za dnem do zadnjega in čez in ne meni, ampak otroku povzročajo nepopravljivo občutje zapuščenosti! Če je en sam otrok eno leto dan za dnem zadnje pol ure sam v šoli, ko se le še čistilke oglašajo s svojimi metlami, je obema težko- učiteljici in otroku…

P.s. : Sama imam v vednost dva otroka- študenta in srednješolca! Nikoli nista obiskovala ne vrtca ne PB! Pa imata en kup prijateljev, obiskujeta knjižnice, koncerte, razstave itd! Pouk in učenje je pa obvezna stvar! Lp!

Torej trdiš, da je boljše, da pride nek popoln neznanec, ki ga je starš npr. oče najel, ker sam zaradi službe do 15:00 ne more po otroka, kot pa npr. mačeha, ki jo otrok pozna in jo bog ne daj ima celo rad? Ja, imaš prav, res misliš na dobro otroka in postavljaš otroka na prvo mesto.
Mogoče bi morala svojo osebno slabo izkušnjo nehati projecirati na ves ostali svet in se zavedati, da nekatere družine (moški + ženska + otrok iz prejšnje zveze) dejansko normalno funkcionirajo ter da otroki sprejemajo mačeho oz. očima in jo/ga bog ne daj imajo celo radi. Tu se pa pojavi tvoj glavni problem. Iz tebe govori samo zagrenjenost in strah pred tem, da bi tvoj otrok/otroci imeli radi še svojo mačeho. Lp, Jasmina

Še nikoli nisem pomislil, da bi se lahko za argumentom “pomislite na čustva otroka,l ko čaka na vas do 16:30” dejansko skrival problem nemotivacije in nesposobnosti za delo.

Če sam pomislim, tudi moj otrok ni imel sam po sebi nič proti, če je ostal dalj časa v varstvu, ker se je praviloma zamotil, če ne drugega s knjigo ali Game boy-em.

Tale problem z varstvom oziroma z dviganjem otroka iz varstva ob uri za katero exice menijo, da je pravilna, niti ni toliko problem otrok in njihovih čustev, kot želje exic, da zajebavajo. Poznam nekaj primerov, da ko oče ne dvigne otroka do določene ure to storijo njihove mame, s tem da očetu potem propade stik za celotno popoldne. Je pa to tipična manipulacija babnic iz javnega sektorja. Osebno ne poznam nobene, ki bi delala v privatnem sektorju in bi se šla te fore.[/quote]

Če imaš stike določene, se moraš tega držati, ali ne!? Sploh pa tisti dan, ko imaš ti določene stike, bivša nima kaj hoditi po otroka! Priti moraš ti ali pa nekoga najeti, da pride ponj! In kako si ti to predstavljaš-da gre bivša po otroka, ker ji očitno ni vseeno, če otrok sam ždi v šoli in potem skupaj čakata, da očka pride ponj… Ma dej, ti pošlihtaj pri sebi svojo sovražnost do bivše, pa bo!

Tiste, ki delajo pri privatnikih, skočijo vmes po otroka in ga “dostavijo dedcu v prvo gostilno, v kateri sedi!” Ker že zaradi svojega foha ne premorejo nobene empatičnosti!Lp![/quote]

Jaz nimam določenih stikov, ker imam skupno varstvo in vzgojo in imava dogovorjeno po katerih dnevih dvigujeva otroka, brez posebne ure. Pa se občasno moji ex zdi vmesno zatežit. (Tega teženja nisem bil deležen dokler je še delala). Pa še to, moj sin gre iz šole praviloma okoli 14 ure, se pa zgodi maksimalno 2 x mesečno, da ostane po 16 uri.

Si pa ne samo predstavljam, ampak občasno celo vidim kako to zgleda. Malo pred 15 uro se mama pripelje v šolo in usede pod šolsko uro in ob 15:01 odpelje otroka.

Ninoč[email protected], je že Yvaine zapisala vse 🙂) Sam tolk za tvoj info, vseskozi delam v privat firmi in imam z JU le toliko kolikor sem uporabnica javnih storitev. Te pa so pod vsako kritiko, večinoma (obstaja cca 1-3% dobrih janvih uslužbencev, ki vestno opravljajo svoje delo, drugo pa je krš..nič čudnega, ko pa je služba zagotovljena do penzije, plača vsakega 5tega v mesecu tudi, povišanje vskao leto pakrat pa tudi, bolniška, dopust in ostalo pa neodtujljiva pravica…)

Vidim pa da sistematično sovražiš otroke samskih mamic (???) ki so prisiljene delat nemogoče urnike, da preživijo svoje otroke. Da pa tvojadva sončka nista bila v nobenem varstvu se pa ne čudim (otrok moje pedagoške svakinje je tudi zamenjal 4 vrtce in hodi v šolo v prestolnici, ker so oni deklarirano “prefini” za druženje z lokalno rajo (hehehe zato ker so vsi lokalci ful premnožnejši od te domišljavke 🙂))), tvoje presoje o njuni socializiranosti pa ne mislim vzet resno (saj jasno vidim kako nečak blazno zaostaja na vseh prodorčjih od moje hčerke 🙂)

OK, to samo po sebi še nič ne pove.

Zanima me, ali to pomeni, da si bila v času predšolske starosti otrok gospodinja in doma, potem pa si se zaposlila v šolstvu in si imela dovolj časa za skupno preživljanje popoldnevov, ali kako?

(Potemtakem nisi opravila niti predpisane 30 urne pedagoške obveznosti)

OK, to samo po sebi še nič ne pove.

Zanima me, ali to pomeni, da si bila v času predšolske starosti otrok gospodinja in doma, potem pa si se zaposlila v šolstvu in si imela dovolj časa za skupno preživljanje popoldnevov, ali kako?

(Potemtakem nisi opravila niti predpisane 30 urne pedagoške obveznosti)[/quote]

Točno tako! Do vstopa drugega otroka sem bila gospodinja in doma! Res pa je, da sem zanosila kot študentka in da sem prvi dve leti še zaključevala študij! Pa tudi takoj po diplomi pri dveh majhnih otrokih nisem na vrat na nos bežala v službo ( ker je bil mož pač “privatnik” in zato tudi poznam delo tega sektorja , ki se odvija v moji neposredni bližini).
Marsikdaj bi lahko tudi zaslužila kak evro preko delovnega časa, pa sem se temu odločno uprla, da sem lahko popoldneve preživljala s svojimi otrokoma (jih peljala v knjižnico, na ogled tekme ali karkoli).
Ko sta moja otroka začela v šolo, sem se zaposlila tudi sama! Po pouku sta prihajala domov, prav tako jaz! Pripravili smo kosilo, se spočili, ob 17h pa je bil čas za njune naloge in za moje šolsko delo, ki sem ga prekinila od 20h do 21h, ko sta šla otroka spat in nemalokrat nadaljevala do 11h, 12h zvečer!
Če te še kaj zanima, pa vprašaj! Čeprav zdaj organizacija mojega življenja ni toliko pomembna ! Nikoli, ampak res nikoli se nisem bala oz. me ni bilo sram povedati, da sem doma zardi otrok, da ne grem tja in tja zaradi otrok, nikoli si nobenemu nisem bala povedati, da sta moja otroka za mene na prvem mestu! Pa me še niso metali na cesto, prej prosili za kakšno pomoč ali delo! Lp!

OK, to samo po sebi še nič ne pove.

Zanima me, ali to pomeni, da si bila v času predšolske starosti otrok gospodinja in doma, potem pa si se zaposlila v šolstvu in si imela dovolj časa za skupno preživljanje popoldnevov, ali kako?

(Potemtakem nisi opravila niti predpisane 30 urne pedagoške obveznosti)[/quote]

Točno tako! Do vstopa drugega otroka sem bila gospodinja in doma! Res pa je, da sem zanosila kot študentka in da sem prvi dve leti še zaključevala študij! Pa tudi takoj po diplomi pri dveh majhnih otrokih nisem na vrat na nos bežala v službo ( ker je bil mož pač “privatnik” in zato tudi poznam delo tega sektorja , ki se odvija v moji neposredni bližini).
Marsikdaj bi lahko tudi zaslužila kak evro preko delovnega časa, pa sem se temu odločno uprla, da sem lahko popoldneve preživljala s svojimi otrokoma (jih peljala v knjižnico, na ogled tekme ali karkoli).
Ko sta moja otroka začela v šolo, sem se zaposlila tudi sama! Po pouku sta prihajala domov, prav tako jaz! Pripravili smo kosilo, se spočili, ob 17h pa je bil čas za njune naloge in za moje šolsko delo, ki sem ga prekinila od 20h do 21h, ko sta šla otroka spat in nemalokrat nadaljevala do 11h, 12h zvečer!
Če te še kaj zanima, pa vprašaj! Čeprav zdaj organizacija mojega življenja ni toliko pomembna ! Nikoli, ampak res nikoli se nisem bala oz. me ni bilo sram povedati, da sem doma zardi otrok, da ne grem tja in tja zaradi otrok, nikoli si nobenemu nisem bala povedati, da sta moja otroka za mene na prvem mestu! Pa me še niso metali na cesto, prej prosili za kakšno pomoč ali delo! Lp![/quote]

Torej sta s tvojim ex imela tihi dogovor, da je breadwinner medtem ko si ti skrbela za družino. Potem veš tudi, kakšen delovni urnik ima tvoj bivši mož in zakaj, vsaj morala bi vedeti kakšne so zakonitosti posla, ki hrani tebe in tvoje otroke. Zato bi ti moralo biti več ali maj jasno, da v poslu si not ali pa nisi in da ne moreš na poziv enostavno manj delati, ker te konkurenca povozi. (Razen seveda, če ni bil tvoj ex dvorni dobavitelj kakšne psevdo privatne firme, tam so druge zakonitosti, ki pa so pripeljale do stanja krize.)

btw. Meni se ne zdi sramota, da se ženska odloči posvetiti svoj čas družini in se zavestno odpove “karieri”, se mi zdi pa absurd, da se spreneveda ali da je tako ignorantska do okolice, da ne ve kaj, zakaj in kako jo hrani. Moja bivša je bila tudi doma, po dogovoru. Bila je tudi še študentka z nekaj izpiti in diplomo in veš kaj. V času najine veze ni naredila nobenega izpita, kljub temu da je bila doma, sem prevzel precej domačega dela in dela z otrokom, za povrh vsega pa sem se še naposlušal, da nimam nikoli časa zanjo in za družino.

Ko je šla v službo je bila pa tako zmatrana in znervirana, da doma in za otroka ni mogla skoraj več skrbeti, pa je imela službo v javnem sektorju brez sekirancije, brez opravka z ljudmi in za odlično plačo. V tistem času se je teženje o mojem zamujanju nehalo, ker je imela sama s sabo in službo preveč opravka.

Pa da nadaljujem, če si potem ko si se zaposlila, otroke pobirala direkt po pouku to pomeni, da nisi opravila 30 urne pedagoške obveznosti. Da pa imajo slavisti in anglisti vse šolsko leto za popoldne po 10 ur dela na teden, pa razlagaj drugje, toliko dela je samo ob špicah preverjanja znaja oz 3x-4x letno, pa še to kadar se pišejo eseji ali spisi. Povedano drugače, tvoj prosti čas, ki se je uradno štel za delo, dejanko pa si skrbela za družino, smo ti plačali davkoplačevalci.

Take kot si ti preprosto ne razumete, da marsikatera ženska ali par nima možnosti izbire, da bio bila doma v času predšolskosti otrok, ker morata oba služiti sredstva za preživetje, pa tudi da služb kjer se delovne priznajo kar na lepe oči, tako kot v šolstvu, službah po raznih javnih zavodih, praktično ni.

Si preprosto razvajena brez socialne inteligence in razumevanja za položaj drugih. As I said before, karikatura neživljenskega birokrata čez delo katerih se pritožujemo tule, ko gre za delo CSD, sodišč in raznih posvečenih sodnih izvedencev.

Podpišem!

Ena razvajenka, ki nikakor ne zmore razumet, da si vsi želimo tko udoben lajf ampak eni tega ne “zmoremo”, ne “znamo” oz. nam to predvsem ni omogočeno, predvsem zato ker nismo bile tako “pametne”, da bi hodile na pedagoški ali filozofski faks, se zaposlile v JU in si za povrh ulovile še bogatega dedca!
Kolikor pa poznam situacijo pri družinah srednjega in spodnjega sloja, pa v tistih “tadobrih” (kjer ni lenobe, izkoriščanja drugega, kjer so odnosi dobri) oba hudo trdo delata, da preživijo in se ne moreta preseravat po službah, ker je denar enostavno treba zaslužit (za preživetje ne za lusuz!), globalna konkurenca pa je tako huda, da je treba delat zato, da vsi obdržijo delo ne zato ker se šefu tako sprdne. In od tega, da obstojijo gospodarske organizacije se plačujejo davki od katerih se redijjo vsi ti domišljavi birokratčiki oz. birokratkčike!

Saj pravim..gledam za službo v JU, ker je to reees caarskoooo! (čeprav …sodelavke pa….za bruhat…dvomim, da bi zdržala tudi tiste 4 ure prisotnosti na delu ob kakšni Ninočki in njenih omejenih načelih…)

Zaposleni v javni upravi imajo preveč časa in potem si izmišljujejo razne drkarije, ki jih nato okarakterizirajo za mobbing, po drugi strani pa znajo razni honorarni ali začasni delovni sili krepko zagreniti življenje.

Moja ex se je neskončno pritoževala nad tem, da so ji naprtili brskanje po arhivu in arhiviranje dopisov. Arhiv o katerem govorim je bil majhen soba 4×5 in ne preveč natlačen. Ampak v njihovem kolektivu je štelo, da je tisti, ki arhivira dopise najnižji na neformalni rang lestvici, kar pa je mojo ex neskončno bolelo.

Za knjižnice recimo vem, da je zlaganje knjig na police manj vredno opravilo, za šole pa, da slabše rangiranim kolegicam uturijo razredništvo problematičnih razredov …

Maš prav Oče, trenutno delam v moškem kolektivu in če rečem, da po službi ne morem na pijačo, ker moram po otroke vsi sočustvujejo z mano 🙂)) (no zdej se jim lahko pridružim tisti dan, ko ima ex stike, hehehehe) Drugače pa moramo delat in sodelovat, za mobing ni časa, ker vemo, da smo vsi v istem čolnu… milsim, da ob teh JUjevkah jaz tudi ne bi zdržala v službi niti 4 ure kaj šele 8 in več.

Zdejle mi je prišlo na misel 🙂)))) najbrž je meni tista “Ninoč[email protected]” iz našega PBja neskončno fovš, ker mam prijetno delo in sodelavce (kolk je treba delat ji itak ni jasno) in zato, ker sama kljub vsemu udobju, sovraži svoj job, to pol znaša nad mojimi otroci s tem, da jh ob 15.50 s pakiranjem oblečenih v svoj avto frustrira…Saj pravim še sreča, da tudi v JU obstajajo nekateri vestni šefi (in sodelavci, saj druga PBjevka – drugače učiteljica jezikov, predobra za vse in najbrž žrtev mobinga nesposobnih kolegic, niti slučajno ni kazala istih simptomov – je z otroci dnevno imela kratke krožke jezika, pa ustvarjalnice in vse ostalo, ob 16h pa je z zadnjimi otroci začela pospravljati izdelke ob prepevanju pesmic 🙂)

Oče in Ana 40, a je vama kdo na rep stopil, da tako cvilita?

Kaj tvoji moški sodelavci nimajo otrok, po katere bi morali v vrtec/šolo? Ali za to poskrbijo njihove (pre-zaposlene) žene?
Tudi jaz sem večino svoje delovne dobe preživela v pretežno moških kolektivih. Ženske smo po službi letele po otroke, moški del pa na pijačo. Če sem hotela z njimi (res redko), sem morala iskati varstvo. Ponavadi je bil to moj oče, saj moj bivši seveda do 16.30 absolutno ni mogel priti do vrtca. Le zakaj?

Naj me koklja brcnce, če ti nisi tajnica oz, ne vem kaj mojega bivšega, ki je bivši zaradi zanemarjanja otrok in družine in tista, ki te je tvoj dal na čevelj, ker si se ” predobro” počutila v moškem kolektivu!

Bilo bi čisto mogoče, saj več ali manj celo dopoldne visi na netu, ko pa je treba domov, morajo pa ona in sodelavci še toliko postoriti in doreči!
Plače in delo vam pa tako ali tako “rihta” direktor, ki se meče ven in podpira lenuhe, zato je pa tudi izgubil družino, prijatelje in še kaj! Po mojem mnenju ga ne boste dolgo srali! Pa saj sama veš! Lp!

New Report

Close