Ne dovoli si počasnega umiranja!

Počasi umira, kdor postane suženj navad,
ki si vsak dan postavlja iste omejitve,
kdor ne zamenja rutine,
kdor si ne upa zamenjati barv,
kdor ne govori s tistimi, ki jih ne pozna…

Počasi umira, kdor beži pred strastmi
in njihovimi močnimi emocijami,
zaradi katerih se zasvetijo oči
in znova oživijo osamljena srca…

Počasi umira, kdor ne zamenja življenja,
ko je nezadovoljen s službo ali z ljubeznijo,
kdor se zaradi sigurnosti odreka morebitni sreči,
kdor ne sledi svojim sanjam,
kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju
ubežati pametnim nasvetom…

Počasi umira, kdor ne potuje, kdor ne bere,
kdor ne posluša glasbe, kdor ne najde miline v sebi…

Počasi umira, kdor uničuje lastno ljubezen,
kdor ne dovoli, da bi mu pomagali,
kdor preživi dneve z jamranjem nad lastno smolo
ali nad neprestanim dežjem…

Počasi umira, kdor opusti načrt še preden ga poskusi izvesti,
kdor ne sprašuje o tistem, česar ne ve,
kdor ne odgovori, ko je vprašan o tistem, kar ve…

Ne dovoli si počasnega umiranja!
Tvegaj in uresniči želje še danes!
Živi za danes!

— Pablo Neruda —

O, vsaj berem in glasbo poslušam. Aja, pred pametnimi nasveti sem tudi že bežala … pa ni bilo pametno 🙂)
hvala, ponca

… v mladih brezah gnezdijo sanje,
za vse tiste, velike in male,
ki še verjamejo vanje.

(Ivan minatti)

**************************************
Kaj me je pripravilo do pisanja tega članka? Preprosto to, da sem se že naveličal različnih izgovorov pri različnih ljudeh. Veliko ljudi slišim kako dan za dnem pravijo: “Nimam časa!”. Vsi ljudje na svetu, ne glede na to, ali smo uspešni poslovneži, predsedniki, delavci, upokojenci, športniki … imamo na voljo 1440 minut na dan. Samo od nas samih je odvisno kako jih bomo izkoristili. Lahko jih izkoristimo za gledanje in posedanje pred TV, za posedanje v kafičih, ali pa za druge bolj kreativne in pomembne dejavnosti, ki nam bodo prinesle uspeh in srečo. Če se nekaj res hoče, se vedno najde čas. Če pa človek nečesa noče narediti že najde izgovor, ter tako celo življenje živi s pomočjo izgovorov. Če česa nočete narediti, pa nekomu rajši recite, nočem tega in tega. Morda to res ni najbolj prijazno, ampak drugega človeka vsaj ne zavajate s praznimi upi in lažnimi obljubami.

Nekateri ljudje so navajeni, da vseskozi iščejo izgovore zakaj ne morejo storiti tega in tega… prelagajo svojo odločitev v nedogled v prihodnost. In kaj se zgodi? Nikoli ne storijo tega, kar so si zamislili. Brezciljno živijo iz dneva v dan. Žalostno, a tako je.

Naučite se živeti po filozofiji “NAREDI ZDAJ” In on čem ta filozofija govori? Preprosto, to kar ste se namenili narediti, naredite sedaj, danes, in ne jutri ali pojutrišnjem. Prav gotovo vam gre kdaj na živce, ko imate npr. umazan avto. In potem si rečete: “Jutri ga bom opral.” Toda tega jutri ni na spregled, avto je vse bolj umazan, vam pa gre to vse bolj na živce. Zakaj bi se nervirali, če pa ni potrebno? Storite to sedaj in še danes operite avto. Vzelo vam bo največ urico časa, ampak sami pri sebi boste zadovoljni, ker imate lepo opran avto in ste dobre volje zaradi tega. Čim dlje v prihodnost odlašate z neprijetnim opravilom, tem bolj postaja to pravilo neprijetno, zato … storite zdaj!

Ali pa če ste na ulici, na avtobusu, vlaku, letalu, v samopostrežni trgovini, naleteli na človeka, ki se vam zdi zanimiv in vam je všeč. Stopite do njega in sem mu predstavite: “Živjo, jaz sem ta in ta.” Mogoče ne boste tega človeka nikoli več srečali. Vas je strah stopiti do neznanca ali neznanke? Odlašate s tem, da bi spoznali nove ljudi … Zakaj odlašate? Mislite, da bo jutri kaj boljše? Iz lastnih izkušenj povem, da ne bo jutri nič drugače, strah bo le še večji in človeka najbrž ne boste nikoli več srečali. Lepo pravijo, priložnost zamujena, ne vrne se nobena.

Če ste sami in še niste poročeni, ali pa nimate fanta ali pa punce … in če nekje srečate nekoga, ki vam je simpatičen … stopite do njega, se mu predstavite, in ga povabite na kavico ali sok. Ponudite človeku roko in prav gotovo jo bo sprejel. Nasmehnite se človeku in on se vam bo nazaj. Vsakič ko rečete sami nekaj prijaznega temu človeku, s tem nekaj tudi sami pridobite. Vedno dajajte vi pobudo, in ne čakajte na to, da vam bo nekdo drug dal pobudo. Če boste vedno čakali na pobudo drugih, potem boste vedno sami. Sprejmite ljudi, taksne kot so, z vsemi plusi in minusi. Kar iščete v človeku, to boste našli. Če iščete dobro, najdete dobro, če iščete slabo, najdete slabo.

Če se vam v mislih porodi zanimiva ideja … Udejanite jo ZDAJ! Ne čakajte na jutri, storite kaj konkretnega v zvezi s samo idejo še danes. Sama ideja predstavlja 2 % uspeha, ostalih 98 % pa je trud in trdno delo. Zato storite to še danes. Bodite samoinciativni, bodite tisti, ki delajo da se stvari dogajajo, in ne tisti, ki zgolj opazujejo, kaj se dogaja. Nikoli si ne recite “jutri začnem”, “drug teden začnem”, ali celo “nekoč bom …” oziroma “nekega dne …” Če boste to počeli, potem ne boste nikoli v življenju ničesar dosegli in vedno boste obsojeni na neuspeh. Tega si pa ne želite, kajne? Živite tako, kot je dejal že Benjamin Franklin: “Ne odlagaj na jutri, kar lahko storiš danes.”

Iščete zaposlitev? Odlagate s pisanjem prošenj in ponudb? Zakaj je tako? Česa se bojite? Najhuje kar se vam zgodi, je, da dobite negativen odgovor. Stopite do delodajalca, pišite mu, pokličite ga … ZDAJ! Ne jutri, ne pojutrišnjem … ampak še danes, storite to ZDAJ! Mogoče je danes to delovno mesto še prosto, a kaj bo jutri? Lahko se vam zgodi, da bo že oddano. Zato nikar ne čakajte in bodite aktivni. Vsak dan napišite vsaj tri prošnje in pokličite vsaj v tri podjetja. V nekaj tednih se bo nabral kar lep kupček pisem in klicev. Storite to danes, da boste lahko jutri želi. Nikar ne bodite podobni kmetu, ki je prosil Boga: “O Bog, prosim, nakloni mi letos obilno letino in obljubim, da bom drugo leto posejal seme.” Kar boste danes posejali, boste jutri poželi. Če nič ne posejete, tudi želi ne boste.

Se učite za izpit? Odlašate z učenjem? Gledate TV namesto, da bi se učili? Ste s prijatelji pozno ponoči v diskoteki na žurki, namesto, da bi se učili za izpit, ki ga imate čez dva dni? Ne odlašajte z učenjem, začnite se učiti ZDAJ in videli boste, kako hitro vam bo steklo. Prvi korak je vedno najtežji, a ko enkrat začnemo, pridemo zagotovo na cilj.

Zakaj v življenju odlašati? Živite tako, kot da je to zadnji dan v vašem življenju. Nihče nikoli ne ve … morda je pa res to njegov zadnji dan … in še toliko stvari ste želeli povedati. Želeli ste dekletu reči, da jo ljubite, prijateljem povedati, da jih imate radi, ljudem pomagati, da bi bili uspešni, vendar tega niste storili, ker ste čakali na jutri. Dragi prijatelji, vse kar imate je DANES! Ta minuta, ta sekunda, ta trenutek! Včeraj je samo sen, a jutri le slutnja polna upanja. Zatorej zaglejte se v ta dan, kajti on je življenje, življenje življenja! V njegovem kratkem dihu skrite so vse resnice. Zato živite DANES, živite ZDAJ!

Na nagrobniku nekega škofa v Westminstrski opatiji piše:

Ko sem bil mlad in svoboden in moja domišljija ni poznala meja, sem sanjal, da bom spremenil svet. Ko sem postal starejši in modrejši, sem odkril, da se svet ne bo spremenil, zato sem nekoliko zmanjšal svoje cilje in sklenil, da bom spremenil samo svojo domovino. Toda tudi te se očitno ne da premakniti. Ko sem prišel v stara leta, sem se v zadnjem obupnem poskusu zadovoljil, da bom spremenil vsaj svojo družino, tiste, ki so mi najbližji, a žal se tudi njih ni dalo. In zdaj, ko ležim na svoji smrtni postelji, sem naenkrat spoznal: Ko bi le najprej spremenil samega sebe, bi potem lahko z zgledom spremenil svojo družino. Z njihovim navdihom in spodbudo bi mi šlo bolje od rok pri domovini in kdove, morda bi celo spremenil svet.

V zgodbi tega moža, se skriva velika skrivnost, ki pravi, da če želimo spremeniti svet, moramo najprej začeti s spremembami pri sebi. Šele, ko spremenimo sebe, lahko spremenimo svet. Tako kot navznoter, tako navzven. Takšni kakršni smo po naravi, tako tudi delujemo navzven do drugih.
********************************************************
Avtor clanka: Roy Goreya, motivacijski trener in avtor knjižnih uspešnic Tam, kjer je volja, tam je pot in Življenjski diamant
********************************************************

Zgodba na nagrobniku je sicer poučna, toda avtor članka nas vendarle podcenjuje. Ali kdo vidi, koliko ukazov nam je natresel v prvem delu, da se moramo spremeniti? Zakaj ni spremenil sebe v skladu s svojimi nauki? In natresel nam jih je, ker se je NAVELIČAL poslušati druge!

Vsakdo bi znal napisati knjigo ukazov in navodil, toda prav ukazi in priganjanje k njihovi izpolnitvi so tisti, ki nam grenijo življenje, saj nam dajejo občutek manjvrednosti, če jih ne upoštevamo. Ne morem jaz živeti po merilih nekoga drugega, za lastna merila moram poskrbeti sama. Ampak tega se moram tudi sama zavedati. Dokler se ne, je tudi prebiranje takih navodil izgubljena priložnost.

Oh, Ponca…
tole pa je ravno to, kar sem danes potrebovala, da sem se lotila dela, ki sem ga že dooolgoooo prelagala.
Hvala. lp, petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Mislim, da nam je avtor želel posredovati možnost za izpolnjevanje tistih stvari, ki jih kdo ve zakaj ni mogel izpolniti sam. Ukazi in navodila bi po mojem razmišljanju bolj bila za vse, ki bi avtorja prebirala njegova tiha sporočila in priporočila, naj ne bo pri vseh zamujeno to, kar je bilo zamujenega pri njem samem. Kako pa sami razčistimo in kako sami vzamemo dobronamerne nasvete, kako z njimi sami pri sebi razčistimo, je seveda naša naloga in na nas samih, kako to pošlihtati pri nas.

Lep dan vsem, dragi prijatelji.

marija (1)

==================================================== Tudi glavni dobitki so največkrat samo ... zadetki! (R.K.) ====================================================

Oh….
Vzemi ali pusti pac….
In tako je z vsako obliko umetniskega izraza in na kateremkoli podrocju umetnosti…
Nekaj se nas dotakne, nekaj ne.. Mogoce se nam morda zazdi ob kaksnem umetniskem izrazu, ce smo v specificnem razpolozenju ali stanju, da je ravno to “to”, kar ustreza v tistem trenutku nasi dusi…

Zakaj P. N. ni spremenil samega sebe?
Ne vem. Mogoce pa celo je in mi tega ne vemo? Priznati moram , da njegov zivljenjepis zelo slabo poznam. Skoda, da je umrl se relativno mlad in to le dve leti potem, ko je prejel Nobelovo nagrado za knjizevnost.
Mislim pa, da v pesmi ne gre toliko za “ukaze” kakor za priporocila… Na osnovi cesa je prisel do njih pa tudi ne vem. Mogoce ves Ti?
Nic se bat, da bi sirse ljudske mnozice brezglavo verjele vsemu, kar pisejo pesniki. Veliko ljudi se casopisov ne bere, kaj sele leposlovja! 🙂
LP!

Ponca, meni je Pablo Neruda zelo všeč. Nekoč sem v dar dobila nekaj njegovih del in ker imam to zvrst leposlovja rada, ker se rada poglobim v tovrstno razmišljanje, sem prav to, kar si ti nam posredovala njegovega, nekoč zapisala svoji prijatejici. Neskončno mi je bila hvaležna za to, kar jih je Pablo sam pripovedoval. Res pa je, da od slehernega umetnika lahko “vzamemo” tisto, kar je napisno “za našo kožo”. Velikokrat se tudi meni nekaj “zrima” skupaj, a je največkra to le zame, drugi bi težko razumeli, kaj sem v tistem trenutku mislila, kaj sem hotela povedati, kaj mi je obležalo na duši, česa sem se hotela rešit …..

Ampak, enkrat sem pa že povedala, da hvala bogu, da imamo vse mogoče umetnike, s pomočjo katerih lahko marsikaj povemo tako sebi, kot drugim ali pa nam pomagajo vsaj začeti razmišljati, misel dalje pa razpredemo in odepljemo sami.

marija (1)

==================================================== Tudi glavni dobitki so največkrat samo ... zadetki! (R.K.) ====================================================

Ko sem se “obregnila” ob pisca, nisem imela v mislih pesmi PN-ja, ampak tisti prozni sestavek Roya Goreya, motivacijskega trenerja. Sicer pa vsi motivacijski trenerji, ki jih je zlasti v Ameriki več, kot je bilo v letošnjem poletju gob, počno isto: nalagajo nam delo, čeprav se že zdaj ne vidimo iz njega (na primer vsi zahtevajo pisanje dnevnika, motivacijskih plakatov, načrtov, analize realizacije in podobno, samo kdor to počne pa ve, koliko časa potrebuješ za pošten dnevnik. Kje je potem še vse drugo in kdaj boš opravil svoje običajne naloge?).

Upam, da zaključujete s peko potice in podobnega in da boste božični večer vsi dočakali v miru, brez naglice in v krogu svojih najdražjih.

New Report

Close