Neizpolnjena želja po poroki in otrocih
Že od nekdaj sem sanjala o otrocih in poroki, vendar se je v zadnjih 6 mesecih ta želja tako okrepila, da ne vem kaj naj. S partnerjem sva v zvezi že 10 – let in o poroki sploh ne razmišlja, za otroke mi je pa postavil pogoj. Zadnje čase pa se počutim grozno…. ko gledam otroke se mi meša, ko slišim da je katera noseča ali je rodila se začnem jokati, prav tako če se kdo poroči. Ne vem kaj naj sama s sabo??? Danes mi je sestra od mojega sporočila, da sta se z njenim novim partnerjem (skupaj sta 4 mesece) zaročila in poroka bo čez 6 mesecev. Jaz sem jima čestitala in začela jokat kot dež, enostavno se ne morem spravit k sebi in ne vem kaj mi je. Ampak, ko gledam pare, ki so skupaj par mesecev in se odločijo za poroko in otroke sem tako razočarana…midva pa sva skupaj že 10 let in ga še kar čakam, da bo pripravljen…….. ne vem ali fantje res gledajo samo na sebe, ali nisem prava, ali je z mano kaj narobe????
Spoštovani,
ob vašem pismu se mi utrne vprašanje, kako to, da se s partnerjem o tem ne pogovorita? O vaših željah in njegovih strahovih, čimvečkrat, saj bosta le tako prišla do nekih odgovorov, zaključkov, najverjetneje tudi glede smisla vajinega odnosa za naprej. Zagotovo vaju je oba strah, da bi drug drugega zapustila, morda tudi zato pomembnih temah raje molčita, vendar je resnica edina, ki sploh vodi naprej v življenju.
Praksa življenja je takšna, da naj bi odnos dveh rasel ali nazadoval. Za rast odnosa pa je potreben nenehen trud in skrb za zadovoljstvo ter izpolnjenost obeh. K rasti odnosa prispevajo tudi koraki, kot so uradna potrditev odnosa (poroka) ter prihod novega družinskega člana (otroci). Cilj je torej tudi ustvariti si družino.
Če se je v zadnjem času vaša želja po otrocih in poroki zelo okrepila, pomeni, da ste začutili, da si to zares želite in je torej z vašega vidika tudi čas za to. Očitno po družini zelo močno hrepenite. Po 10-letni zvezi menim, da sta se tudi dobro spoznala in poiskala skupne cilje v življenju. Zagotovo ni druge možnosti, kot da partnerju iskreno poveste, kaj čutite in kaj si želite ter da tudi razmišljate o tem, kaj boste, če s strani partnerja ne boste razumljeni in slišani. Premisliti morate tudi o tem, koliko let ste ga še pripravljeni čakati (če ste ga sploh) in katere so prioritete v vašem življenju. Morda je vašega partnerja strah, da ne bo dober oče, da ne bo znal z otroki, da bo “pogorel” v starševstvu, kar so čisto normalni strahovi in ni z njim nič narobe. Morda ima odpor do družine zaradi konkretnejših razlogov iz lastnega otroštva, o čemer pa noče razmišljati oz. se pogovarjati. Čimbolj iskreno se pogovorite o vama in o tem, kako doživljata drug drugega, le tako bosta prišla do odgovorov, ki vaju bodo pomirili. Takrat bosta vsaj vedela pri čem sta. Tu ni izključena možnost za nov odnos in novo prihodnost. Morda je tudi čas, da sebe in svoje želje bolj resno vzamete (in ne le tiho trpite in sledite željam vseh drugih) in se začnete spoštovati. Če boste resno mislili, bo to začutil tudi vaš partner.
Srečno vam želim.
No in sva se včeraj pogovorila… začelo se je ko sem prišla s pjače s prijateljico katera ima partnerja nekaj mesecev in je noseča. Mene je prizadelo kako mi je le-ta to povedala. Sama dobro ve kako je pri nama in je pričela pogovor s tisoč in enim vprašanjem kdaj bova midva mela otroke itd. Vmes se ji je prešerno smejalo zaradi česar sem jo povprašala kaj pravzaprav želi povedati…in mi je povedala. Ponavadi pidem domov polna energije, se smejim, skratka sem bolj veder tip človeka in je partner kaj hitro ugotovil kje tiči zajec. Ko sem mu povedala da sem bila na kavi z njo si je takoj misil zakaj se gre in je rekel ali sta zaročena ali pa noseča. In sem rekla da noseča in on meni cinično “joj kako lepo, a ne?”. Nič bila sem tiho in opravila kar sem imela. Zvečer, ko sva bila v postelji pa sem ga vprašala zakaj me ne razume. Jaz si enostavno ne morem pomagati, saj me čustva preplavijo sama od sebe (njega ne obremenjujem, vendar tega ne znam skriti). Skratka najprej je bilo vse tiho, potem pa se je začel protinapad. Rekel je tudi, da se vsak teden kregava zaradi tega, kar pa seveda ni res ker sva se pred dvemi meseci sporekla in od takrat beseda ni nanesla na to, razen moje slabe volje ob “srečnih” novicah moji vrstnic. In kje je pravzaprav problem? Meni je moj dal pogoj za poroko in otroka, da shujšam na svojo idealno težo. Seveda sem pričela z obisko fitnesa in z dieto (priznam da se moram znebiti kar nekaj kg), vendar se ne morem znebiti občutka razočaranja in se mi poraja 100 in eno vprašanje. Vsa leta se trudim in imava super odnos res (drugače se ne kregava, pomaga mi pri vseh opravilih, je pozoren..), ampak na koncu šteje le to. Počutim se res nezaželjeno, sploh ne vem kaj si misli oz. kako sploh gleda na zvezo in to me ubija. Ali mu je muka spati z mano, kaj občuti ko seksava (mu je muka) itd.? In potem je rekel da ” o.k pa narediva otroka kar sedaj, te bom že “napumpal” ampak ta otrok ne bo spočet iz ljubezni.” Tu pa sem se sesula, ko sem prišla k sebi pa sem mu rekla, da če me res ne ljubi. In je rekel, da me, ampak če želim otroka sedaj, da bo naret na podlagi prisile oz. ultimata in da ni mislil s tem povedati da me ne ljubi. Skratka ne vem kaj si naj mislim in kako naj se sploh vedem te mesece dokler ne pridem na idealno težo in konec koncev kaj boto sploh prineslo?Rekel je, da lahko se pa poročiva že poleti in ne konec leta tako kot sva mislila in da saj mogoče pa je že kupil prstan…. Uradna razlaga pa je, da si on tudi želi poroke in družine, ampak da si želi tudi partnerice z idealno postavo in ima fantazije o ne vem kakem perilu in tega nikoli ni doživel in si to želi enako močno kot jaz poroko in družino. Saj ga razumem res in se trudim (tudi sam to ve), ampak ko bi vsaj to kako drugače izpeljal. Ne vem ponavadi je zaroka in to za žensko presenečenje in ne nek dogovor oz. da mora izpolniti ne vem koliko pogojev da se je tip pripravljen poročit. Počutim se kot majhna punčka kateri starši rečejo, da če bo pridna čez leto ji bo Božiček prinesel darila, v nasprotnem primeru pa ne bo dobila nič. Če bi se on lotil drugače bi se verjetno oba bolje počutila. Npr. te zaroči in bi tako in tako želela shujšati (ker točno ve da se ne bi poročila prej), prav tako bi se počutila zaželjeno in bi to naredila še z večjim veseljem, prav tako pa se nebi obremenjevala z mislimi kot se sedaj.
Nisem si jaz predstavljala, sanjala o tem, da bom za poroko morala dosegati razne norme, prav tako da se bo o le-tej dogovarjalo tako kot se sedaj. V to zvezo sem vložila ogromno truda in se skozi leta zelo spremenila, trudim se biti idealna partnerica (res se svetovno zastopiva) in namesto da bi bil moj trudi poplačan, dobim tole.
Jaz sem mu povedala, da shujšala bom zase in da če ne bom z njim, bom pa s kom drugim (kandidatov dost). Vem pa, da mu bo še vsekakor žal ker mene ni strah da si ne bi dobila novega partnerja, on pa lahko dobi žensko z idealno postavo, ampak take partnerke (ki bi bila pripravljena toliko vlagati v zvezo in se truditi) pa ziher ne kar tako.
Dajt prosim povedati svoje mnenje in vaše poglede na zadevo (moški in ženske) ter kako bi vi na mojem mestu sedaj reagirali.
Hvala.
Kot najprej, grabi me je jeza – na razmišljanje, da potem, ko pridem do idealnih kg, se bova pa zastopila. Je res tako? Ko bodo doseženi kilogrami, kaj bo potem tisti kiks, ki ne bo dovolil uživati v zvezi in bo zvezo kvaril? Zaradi česa že ostajati v takšni zvezi? Jaz osebno menim, da so človeške kvalitete za dober odnos veliko bolj pomembne od še tako idealne postave, saj npr. z leti koža zgublja prožnost, lasje sivijo, na “kvaliteti” izgubljajo tudi drugi organi; ampak če je veza res močna, če me partner ima rad zaradi mojih lastnosti (in slabosti), potem za razdor ne more biti krivo niti to, če npr. v prometni nesreči izgubim roko. Zaradi česa že ustrezati za vsako ceno? Ti je všeč, na kakšen način se lotevata pridobiti otroka? Je res zaželjen, ali je zadaj, na da bo mir. Seveda je želja po otroku močna pri tebi, kaj pa pri partnerju. Mene te besede” o.k pa narediva otroka kar sedaj, te bom že “napumpal”, bolijo, že ko to berem, se počutim, oprosti izrazu kot “semenska kr..va”. Še to: Lepo je shujšati zase in zato, ker vemo, da je to za nas dobro. Razmišljati vzvišeno, da mu bo še žal, pa se kaj hitro lahko zasuka v drugo smer, ker jih poznam kar veliko (tako moških kot žensk), ki so v zvezo pripravljeni vložiti marsikaj.
veš kaj, v klinc ga pošlji, če te nima rad takšno kot si, ne poroči se z njim. Kile niso najbolj
pomemben faktor v življenju, in si razmišljala, kaj bo s kilami ko boš rodila dojenčka…ziher jih bo
kaj več in teško bodo šle dol, a potem te bo pa pustil ali kaj? s tem moškim ni prihodnosti, in ti si
že na tem da kmalu sama sebi priznaš, pa NOČEŠ in ne ne moreš. razmisli in daj si časa, koliko
ti on pomeni z svojim grdim in nemoškim obnašanjem….vse dobro ti želim!
Spoštovana,
veliko časa si bosta morala rezervirati za pogovor o vajinem odnosu (o poroki pa temeljito rezmisliti) in resnici pogledati v oči. Vajin odnos je pogojen: “če boš to, te bom imel rad”, “če boš takšna, te bom imel rad”, “če boš pa takšna, te pa ne bom”…., katerim verjetno ni videti konca. Najbolj všeč mi je bil zadnji odstavek, kjer sicer z zelo rahlo odločnostjo in strahom pravite, da “si boste pač poiskali koga drugega”, najbolj resničen pa je predzadnji odstavek, v katerem razgrinjate bolečino majhne punčke, ki se trudi v nedogled ugoditi moškemu, po katerem tako hrepeni, ta pa ji vedno nalaga novo in novo nalogo in čeprav jo izpolni, ni dovolj. Spoštovana dama, občutek imate, da nikdar ni dovolj dobro, ni cenjeno in spoštovano, kar naredite in morda nikdar ne bo. Kako težko vam mora biti. Vse bi naredili, samo da bi bili noseči, da bi imeli svojega otročička. Vse norme bi presegli, vse naloge bi izpolnili, vendar za kakšno ceno? Koliko sebe morate zanikati, koliko jeze in besa potlačiti ter odriniti svoje želje? Koliko nespoštovanja sprejeti? Prepričana sem, da vaš partner kljub vaši doseženi idealni teži in preživeti noči s sanjskim spodnjim perilom na vas, ne bi bil zadovoljen, srečen in uresničen – kajti problem izvira drugje. Kar pomeni, da ne glede na to, koliko se boste trudili, bo vedno našel nekaj, kar ga bo spravilo v slabo voljo. Svoje nezadovoljstvo bo vaš partner moral začeti iskati pri sebi in svoji preteklosti, ki je povezana z nespoštovanjem in prezira do žensk, vi pa se boste morali naučiti bolj zaupati sebi, svojim kilogramom in absolutno slediti temu, kar čutite. Bolj boste morali začeti verjeti vase in v to, da ste čisto v redu človek (tudi vaš partner), ne glede na kilograme. Šteje namreč srce, srčnost človeka in ne “postava”. Vaš partner ima očitno neke fantazije in neuresničena hrepenenja, ki verjetno sploh nimajo veze z vašo postavo, jih pa preko te “težave” lansira. Vi pa ste od nekod že navajeni ustrežljivosti do drugih, da vse naredite, da bi bili sprejeti.
Vzemita si torej čas za vaju, se odkrito pogovorita in po potrebi obiščita strokovnjaka, da vsak pri sebi ugotovita smisel ali nesmisel vajinega odnosa. Resno razmislite, kako naj v bodoče izgleda vajin odnos, kajti trenuten ni usojen na razcvet, saj je čutiti veliko prisile, grenkobe in pritiskov, ne pa sproščenosti, veselja in zadovoljstva. Srečno.
detektivka12, mene je pri branju tvojega drugega pojasnila kar srh stresal…
Partner ti je, po 10 letih zveze v bistvu povedal, da te pravzaprav ne ljubi. Sanjari o nekih popolnih telesih v izzivalnem perilu, a si takih teleščkov očitno ni sposoben pridobiti tudi v realnem življenju. Torej je s tabo zato, ker si pač najboljše, kar lahko dobi in doslej te je lahko kar obvladoval, kadar si ‘težila’ s poroko in družino. Iz tvojega prispevka gre tudi slutiti, da mu jezik dobro teče.
Ti mi deluješ kot majhna punčka, ki rine z glavo skozi zid. V glavi imaš: poroka Z NJIM, otrok Z NJIM in to hočeš imeti oziroma, morda se je to že prevesilo v poroka S KOMERKOLI, otrok S KOMERKOLI. Kot bi pozabila ali pa nikoli ne bi vedela, kaj partnerstvo pravzaprav je.
Zaradi mene lahko hujšaš njemu ali sebi na ljubo, vendar je ta njegov ‘pogoj’ milo rečeno, smešen in nerealen. On si želi, da ti shujšaš, da bo lahko končno enkrat v življenju obdeloval tako telo, kot ga vidi samo v revijah, za nagrado boš pa ti lahko noseča. Ko boš noseča in ko boš rodila, tvoje telo nikdar več ne bo moglo biti tako, o kakršenem on tako fantazira. Kaj bo potem? Ko boš imela otroka, ne boš več imela toliko časa in energije, da bi svojega partnerja ujčkala, kot ga ujčkaš zdaj. Ker če prav razumem, si ti tista, ki v to zvezo vloži ogromno dela in energije, on pa samo jemlje. V takih zvezah se stanje, po prihodu otroka, močno poslabša.
Jaz bi tega partnerja zapustila, pa če se kdaj poročim in imam otroke ali pa ne. V teh silnih in strašnih željah po materinstvu ženske včasih pozabljajo, da so odgovorne svojim bodočim otrokom, kakšnega očeta jim bodo izbrale. Tale ni videti prav nič obetaven. Upam da si želiš srečnega otroka in ne le otroka za vsako ceno, samo da izpolniš svojo potrebo, da boš tudi ti enaka svojim prijateljicam in znankam. Vse preveč nesrečnih otrok je na svetu, ki to ceno plačujejo.
Pa še kako je res vse kar ti je bilo zgoraj povedano. Le verjemi, nikoli ne boš izpolnila vseh njegovih pričakovanj in vedno bo našel razlog za novo maltretiranje, kar njegov način vsekakor je.
Mogoče se tolažiš, da potem boš pač imela otročka in boš končno poročena. A verjemi, takrat se bo šele začelo hudo, on bo takrat našel še mnogo več razlogov, da ne bo srečen, zadovoljen. Še bolj si bo želel tistih lepih punc z naslovnic.
V tem trenutku bi ti moral on dokazati, da se želi spremeniti in odrasti, če mu resnično kaj pomeniš. Drugače bo tole kaj žalostna zveza v kateri boste vsi žalostni in razočarani, tudi otročiček, ki razume več kakor si starši mislimo.
res je, ko boš rodila, boš imela npr. mal bolj povešene…
torej ne boš, taka, kot bi on želel…ko mu boš to omenila, ti bo rekel, da to je pa drugač
on, se najbrž boji, da se boš med nosečnostjo še bolj zredila in taka ostala.Ko boš shujšala, boš bolj samozavestna in bog ve, če ga ne boš, pol ti zapustila…
daj poslušaj svoje misli in besede in se vprašaj, ali bi to res govoril človek, ki bi nekoga imel rad, ga ljubil, spoštoval in si z njim želel preživeti življenje:
groza. groza, groza, groza. tip te ponižuje na vsakem koraku, ti pa trdiš, da se svetovno zastopita (?!) daj si še enkrat preberi svoj sestavek, no. že samo to, da enkrat praviš, da ti je dal pogoj “idealna teža” in da si takoj odhitela v fitnes, potem pa praviš, da boš shujšala zaradi sebe. malo kontradiktorno, se ti ne zdi?
a sploh veš, da se v času nosečnsoti večina žensk kar konkretno zredi? in kaj bo tvoj rekel na to? in ali veš, da kile ne grejo tako lahko stran po porodu, če pa že, pa traja kar nekaj mesecev? in kaj če sploh nikoli ne grejo? si želiš biti vedno “neidealna” zanj, ker boš imela 5 ali 10 kil preveč? ne vem, no, a si želiš živeti ob takem človeku? človeku, ki mu je to tok pomembno? si imet njegovega otroka?
a ne vidiš, kolk se sploh ne ceniš? trudiš se bit za vsako ceno “idealna” in potem pričakuješ pohvalo in aplavz. to tako ne gre. in da ti partenr reče, da te bo “napumpal”…. se mi je kar stemnilo pred očmi. to je poniževanje, da večjega ni, to je šovinizem, da večjega ni… mislim, saj sploh ne vem, kaj naj ti napišem. očitno nimaš vseh pošlihtanih. pa saj si napisala, da se počutiš nezaželjeno… a ti to nič ne pove o tvojem “idealnem” partnerstvu?
sploh ne razumem, kako lahko rečeš, da se “svetovno razumeta”, če pa v drugem stavku rečeš, da sploh ne veš, kaj razmišlja in kako gleda na vajino vezo. v čem pa se potem tok “svetovno” razumeta. v hobijih? kdaj prideta domov? čas ko hodita spat? so vama všeč iste znamenitosti? čem? pri partnerstvu lahko rečeš, da se svetovno razumeš, če imaš podobne poglede na svet, podobne vrednote, podobne želje glede prihodnosti, podobne želje glede družine itd.
začni pri sebi. kaj ti želiš. kaj pričakuješ od partnerstva. kaj si želiš od partnerja. kaj si ti pripravljena dati partnerju.
in najpomembnejše: ne vem, če je zamisel, da bi imela otroka lih preveč “pametna”. razumem tvoja čustva, da bi ga imela (hormoni delajo svoje), ampak imeti otroka ali pa biti pripravljen na otroka, sta dve popolnoma drugi reči. in tebi tut slučajno ni vse jasno. tvojemu fantu pa še manj. si res želiš, da bi otrok gledal mamo, kako se za vsako ceno trudi ugajati očetu, a ji to nikoli ne uspe, ker ima oče previsoke “standarde” in jo zato na vsakem koraku ponižuje? ni lih fajn, a ne?
Halo,kaj se pa gre tvoj fant?Ali ga ni sram,ker te je direktno in namensko prizadel?
Vse to kaže na to,da ti nisi po njegovih normativih in nisi prava zanj.To je zajebancija,da tako pogojuje tvojo postavo z ljubeznijo do tebe.Enostavno,pri njem je tako,da te niti malo ne spoštuje,kaj šele ljubi.
Osebno bi se jaz bala prihodnosti z njim,če bi bila na tvojem mestu.
Za nekoga,ki je 10 let v vezi in za krono svoje zveze ponižuje ljubljeno osebo,ni nekaj z njim v redu.Ni pripravljen in nikoli ne bo na kaj več.Če zaključiš z njim boš več pridobila,kot če ostaneš z njim.Tako se mi je utrnila misel,čeprav te nimam namena nagovarjati,da prekini razmerje z njim.