NEGOTOVOST
Prosim pomagajte mi z nasveti….Boli, zmedenaa sem, sibka, na podnu, brez smisla in neznam sama naprej.S fantom sva bila tri leta skupaj.Imela sva se krasno, potovala…Stara sem 35, fant je mlajsi od mene.Je iz drugega kraja, vasi…tko da sem vikende prezivljala pri njemu.Je v hisi, zgoraj ima opremljeno stanovanje, spodaj pa so prezascitniski starsi.Ko sva zacela, no nekje na zacetku sem ga sprasevala, ce bi sel na svoje..glede na to, da ima stanovanje in je zloo navezan na starse..Tko zgleda kot da mu je fotr ideal, mama pa zenska….ceprav nima lepe preteklosti s strani fotra….alkohol, nasilje…ampak ga sedaj obozuje…Odgovor je bil da ja…Moje vodilo je bilo vedno, da zelim s partnerjem biti sama v stanovanju…ne s starsi…Po treh letih mi je bilo cudno… razmisljanje, kaj vse bo s stanovanjem naredil…razsiril…svoj vhod itd…Glede na to, da je bil do mene izredno pozoren, ustrezljiv…je zadnji mesec v casu dopustov njegovo razpolozenje nihalo…Bilo je zaljenja, kritika za vsako.Vcasih se mi je zdelo ko da sem mu odvec…Sprasevala sem ga, ce se je njegova ljubezen ohladila…Sicer ni bil nek clovek pogovorov a vseeno je trdil, da ne…Ceprav sem sama cutila drugace…In pred tremi tedni se zgodi tocno tisto cesar sem se bala.Ko mi je ponovno rekel nekaj glede stanovanja…sem ga sprasevala kako zaj to…denar bi morala dajati na stran za najino stanovanje…on pa zeli opremljati svoje stanovanje.In mi je reku, da ne zeli iti stran.Sok…Kasneje si je spet premislu in reku, da ne ve vec.Takrat sem se odlocila, da ga pustim kaksen teden za razmislek in mu to napisala.Vsak dan mi je napisu sms, da me pogresa…pa solzice…Ima tudi tezave z alkoholom…Po enmu tednu sem ga vprasala, ce je kej razmislil.Odgovor je vedn bil, da ne ve…da bi biu z menoj ampak ne ve…To se sedaj vlece ze tri tedne.Dve sobote mi je rekel, da bo prisel k meni, da se vsedeva in pomenima..A ostalo je samo na besedah..Prvo soboto je kao zbolel, danes pa je vse tiho bilo…Od cetrtka me ze ne klice vec, niti pise.Tezko je biti v negotovosti…boli….Zakaj vsa ta sporocila, zavlacevanja in zadajanje bolecine, zavajanje…Boli, hudicevo boli…Neznam naprej..Moji vikendi so prazni…moji dnevi potekajo tako, da samo se cakam bo poklical, napisal kaj, prisel….Se vedno imam upanje, pricakovanja…ceprav vem da zaman…Prosim pomagajte mi odpreti oci…Zakaj to dela…
S človekom, ki mu je nasilni alkoholik ideal- in ki mu že pridno sledi, torej tudi sam pije in je že verbalno nasilen- pač nimaš kaj početi. Tu je še vprašljiv odnos z materjo. Treba je vedeti, da je ob alkoholiku bolna/ zasvojena cela družina, ni nujno da ravno z alkoholom, vsekakor z odnosi, kar si opisala kot “preveč zaščitniški starši “.
Prav tako je treba vedeti, da moramo tudi pri sebi raziskati, zakaj smo se zapletli ravno s takim človekom, ranjenim na tak način, ki bo zdaj seveda ranil nas.
To se najhitrejše ugotovi in reši na psihoterapiji. Kamor greš seveda sama.
Če! pa bi on zbral dovolj moči in poguma, da bi si priznal, da ima sam težave in bi bil pripravljen poiskati pomoč, je smiselna partnerska terapija.
Otroci alkoholikov nosijo tako grozljive posledice, da tudi pri nas že obstajajo skupine za samopomoč, namenjene prav otrokom alkoholikov ( se pravi ne le partnerjem alkoholikov ).
Malo preišči po internetu.
S takim pristopom- da mu daš teden za premislek- ne boš rešila nič. Nekje sem prebrala dobro primerjavo, da je to tako, kot če bi se ti pokvaril avto, ker ga leta in leta nihče ni vzdrževal, ti bi ga pa parkirala v garažo in čez en teden šla ponj misleč, da se je vmes sam popravil.
Poišči pomoč, da ne bo alkohol še tebi uničil življenja.
Hvala obema za odgovor.Oba imata prav, ampak vseeno mi je res ful hudo. Ne vem kako naj ga odmislim, ne vem kako naj sprejmem to resnico, ko pa je res blo lepo. Preseneca me, da je tako odreagiral. Kazal mi je, da me res obozuje…ko pa se je tole zgodilo mi je hudo. Glede alkohola…njegov oce je v preteklosti, ko je bil se bivsi otrok zelo pil in bil nasilen. Sedaj je ok. Ocetova napaka je samo, da ga nadzira…ce gre iz hise mora polagat kam gre…ce ga dolgo ni ga nenehno klice…ce se mu ne javi…klice vse okoli. Ce ne pride domov, si oce kaj namisli da se slab pocuti, izsiljuje…Mama pa bivsemu skoz potuho daje v vsem. Bivsi je na zacetku zveze kar dosti pil, ko pa je meni bilo to motece je prenehu z ulivanjem. Mene samo zalosti, da sedaj ne ve ce bi sou na svoje. Njegov odgovor je skoz da ne ve, ceprav je prej govoru drugace. Ves ta cas k se nisva videla, mi je pisal. Predstavljala sem si, da res ne more brez mene, da me ma res rad, ceprav bi se lahko bolj boril. Je bolj plasne in sramezljive sorte. No na zacetku tedna, k me je po trikrat na dan klical je reku da bo prisel v soboto da se zmenima. Nato pa me je od cetrtka dal na ignor. Jz ne pritiskam nanj, mu ne pisem, ga ne klicem. Danes je nedelja pa nobenega znaka od njega. In kaj si zaj naj mislim…da je prekinu stike, se oddaljil…da bo ubral najlazjo pot….Tezko mi je biti v negotovosti…ne morem odmislit…cele dneve samo tuhtam. Med najino vezo sem izgubila tudi najboljso prijateljico, ki je sla zaradi zavisti…Ni razumela, da imam partnerja in ne morem biti 24 ur z njo ter da sem dobila sluzbo za nedolocen cas. Sedaj sem sama in mi je res tezko. Ko da sem izgubila sama sebe…Ne znam se pobrati.
Vem, saj poskusam pa ne gre. Moje misli so preusmerjene samo na to, da sem ostala sama…Da sem ga izgubila….spomini, sok, da je res zakljucu z menoj so mi boleci. Ne znam se potolaziti in iti naprej…Resnicno sem z njim zelela imeti prihodnost. Vem, da ce bi sol v drug okolis, bi pomagalo tudi z alkoholom…V bistvu zadnje leto niti pil ni toliko… Ne razumem vec…Zgleda je blo vse laz..
Sam ocitn le ni biu tolko slab, ce ga ne morem odmislit al kako….Ni mi samo jasno kako lahko nekdo, ce si ga res imel tako rad kot je govoru celotno razmerje odide v tisini…Brez pojasnila, kar tako…Je res bilo to vse samo laz oz v moji glavi…Vem, da sem bolana…ampak ko pa res tako hudicevo boli…Ne morem se pomiriti…niti sprejeti tega…Kako nadaljevati sama…brez njega, prijateljev….
Joj, kakšne pišeš! Očitno ni bil tako slab, če ga ne moreš odmislit??? Verjemi, še veliiiiko slabše tipe ženske ne morejo odmislit, tako da to, da ne moreš odmislit, ni nobeno merilo, kakšen je bil.
Bolj problem je, ker si tako fiksirana na njega, v bistvu sploh ne znaš samska bit, verjento se ti tudi biološka ura oglaša in želiš na vsak način izsilit neko zvezo, itd. pa tud če s popolnoma neprimernim. Kar alkoholik tudi je.
Kaj pa če se sama pri sebi odločiš, koliko časa še daš, da razmisli? Rečeš, dobro, en teden, dva. Pa mu to sporočiš. Rečeš, da ti toliko časa ne moreš več čakati, da bi rada razjasnila. Brez nekega zaključnega pogovora (ali pa mogoče takšnega, ko ugotovita, da bosta še vztrajala) je res težko oditi, te razumem. Sama imam izkušnjo, ko sva se razšla brez nekega temeljitega pogovora, pa me še zdaj grize.
Torej, določi si koliko časa še, potem reci za odkrit pogovor. Če pa tega še takrat ne bo zmožen, si očitno naletela na “cincarja” in dobro, da nisi več z njim.
Srečno ti želim.
Nujno poišči psihoterapevtsko pomoč.
Tam boš dobila vse odgovore ( tudi tega, zakaj je on tak, zakaj ti je prej vsak dan pisal, nato pa te dal na ignor … – in seveda tudi vse tiste, ki so zate še veliko pomembnejši ).
Če boš šla na to pot, te čaka veliko novega znanja, ki ti bo vse življenje pomagalo. In se boš kar zgrozila, ko boš pomislila na te svoje besede: Glede alkohola…njegov oce je v preteklosti, ko je bil se bivsi otrok zelo pil in bil nasilen. Sedaj je ok. Ocetova napaka je samo, da ga nadzira…ce gre iz hise mora polagat kam gre…ce ga dolgo ni ga nenehno klice…ce se mu ne javi…klice vse okoli. Ce ne pride domov, si oce kaj namisli da se slab pocuti, izsiljuje…
Ker boš vedela : da je to, da je oče pil, ko je bil bivši še otrok, ena najhujših stvari, ki se je bivšemu sploh lahko zgodila in da teh posledic bivši nikoli ne bo rešil kar sam, še manj pa da bi ga rešila partnerka. Ker boš vedela : da oče sedaj ni ok. Alkoholik, ki samo neha piti, ni nikoli ok, ampak samo zamenja eno odvisnost z drugo. In boš vedela: da očetova napaka NI samo to, da ga nadzira in tudi, če bi bila, je to taka ovira, da se bo fant moral z njo spopadati z ogromno truda, časa, pomoči (strokovne ), ali pa bo pod njo omagal in živel v prazno.
In še in še… skoraj vsak tvoj stavek bi lahko tako razložila, ampak ni smiselno, smiselno je le to, da ti sama prideš do teh ( spo)znanj in uvidov…. sicer se ti bo to ponavljalo in ponavljalo.
Kot ti je nekdo zgoraj napisal, moraš še veliko narediti na sebi. Na svetu ni moškega, ki bi te lahko osrečil. Za svojo srečo smo odgovorni sami, za kvaliteten partnerski odnos ( ki prinaša zadovoljstvo, mir ) pa seveda oba partnerja .
Vrtiš se v krogih- ampak le ti si tista, ki lahko izstopi ven, nihče drug te ne more izvleči. Se boš zmogla odreči svojemu trpljenju?
Acnitram…najbolj se razveselim tvojega sporocila. Res tako lepo napises, da sem potem kar malo mirna in ga kr berem po 10x… Zase vem, da potrebujem resno pomoc…ker tkole zivet in cele dneve tuhtat…vodi se samo v to da bom resno zbolela. Sem pred dvemi tedni zacela obiskovati psihorepavtko, bila sem ze 2x, ta teden bo tretjic… Zelim si pomagat resnicno, zelim priti do tocke kjer se bom zavedala, da vse skup ni vredno. A trenutno nemorem, enostavno nemorem prenehat obujat spomine, gledat slike, cakat klice…Zelela bi si resetirat to glavo, a ne uspevam. Danes mi je ponovno njegova mama pisala, kok me pogresajo, kok vse sameva, kok on trpi in govori da me pogresa. Da se je zelo ustrasil spremembe in me zaradi straha ne upa poklicat…Da me prosi, da se pomenima…da sm jaz nekaj najlepsega kar se mu je zgodilo itd…To sporocilo me je po eni strani razveselilo v smislu, da mu le se neki pomenim…po drugi pa razjezilo, ker mama ne more resevat teh zadev in me s tem vznemirjat. Ne vrti se vse okol njega, sigurna sem, da jaz veliko bolj trpim in mi po drugi strani ni fajn to poslusat…kr takoj spet dobim neko upanje.
Hej zmedena. Lahko se mi oglasih na [email protected]…. Pa kakšno rečeva sem v skoraj identični situaciji.
Tezka situacija.. Ravno obratno kot pri meni js bi ustvarjau bivsa pa ne.. Js sam delau njej ni blo treba nic js pa sam da se je dogajal pa da bi nekaj bilo punca pa ne… No in spoznau da ni smisla s takimi osebami ker zivljenje je tudi lepo da na čem gradis je vsak dan lepsi ko pogledas da delas za skupno lazje zivljenje.. Ampak ni vsak za to eni nebi nic
]tudi jst dal podobno skozi.. Pravkar… [email protected], piši za pogovor ajdi
Ok.Situacija je taka, da me je pred tremi dnevi klical in mi povedal, da je 10 dni samo pil, da je biu tak pjan…Ful pohvalno. Ampak da so mu doma postavli pogoj da ce pride se enkrat pjan, ga bojo vrgl iz hisr (kao)…Nato je zacel, da lahk grema probat v stanvanje…Pol pa ze v jezi, da on hoce stirisobno, da pol bo se bolj rizicno glede alkota ker bo lohk sou pes…sj kao jz nebom vedla..Da ce ga bo kdo zbudu od sosedov ga bo zlamu itd.Zacel je sam pol ves, da nebo potovanj, vcasih boma lacna…kr bo kao vs dnar sou v najemnino..(stirisobno mogoce res)…No vceraj sma se slisala in se je odlocu da bo tam ostal. Noce niti probat vsaj za eno leto..Kr jz sm mu rekla grema samo za eno leto v najmnisko stanvanje, da probama skupaj zivet, se osamosvojit, skupaj rasti in se cesa naucit. Ce pa nebo slo, pa da nama bo skupaj slo…grema pa k tebi domov…In ni zato, niti da proba.Hoce biti doma kljub temu da me ljubi zelo.Najbl bolece je blo ko mi je rekel da ce res druge opcije ni mi zeli vse najlepse v zivljenju, naj uzivam max in se mogoce kdaj srecama.Da se mi zahvaljuje za vse, slike si bo shranil in da profilko naju bo na fb pustil, ceprav sm ga prosila da naj spremeni…Da ces oprosti ker mi je obljublju dve leti in pol da bo sou na svoje…Ah vceraj mi je bloo res zelooo hudo…Tko da je definitivno zadeva koncana…