nedovoljeno
pozdravček,
imam en majhen problem, če je sploh problem. Imam fanta, s katerim se že 5 let in imava v redu odnos, se lepo razumeva. On živi sam, jaz še doma pri starših.
Problem je v tem, da sem zaljubljena v njegovega najboljšega kolega. V bistvu ga poznam tako dolgo, kolikor sva s fantom skupaj in toliko časa mi je že všeč. Zadnje čase smo se veliko družili in debatirali. Jaz si ne morem pomagati pri mojih čustvih, čeprav vem, da ne bi bila nikoli za skupaj in vem, da jaz njemu nisem všeč na tak način (po njegovih besedah). Kdaj se že prepričam, da sem res bedasta in se postavim na realna tla, potem pa ga spet vidim in si ne morem kaj. Nočem pa nič reči, kaj čutim, ker nočem pokvariti sedanjega odnosa, ki je kul. Kako naj se znebim tega filinga zaljubljenosti.
hvala za kako mnenje.
lp, l.
Lueve,
živomo zase in tako kot si bomo poslali tako bomo spali. Ni problem, da si zaljubljena v njegovega najboljšega prijatelja, problem je v tem, da veš, da v tej vezi ni vse tako kot bi moralo biti, ampak naredila pa ne boš nič da bi bilo drugače.
Nočeš pokvariti sedanjega odnosa praviš, ta odnos je bolj slab, tako da je vseeno koliko ga misliš še bolj pokvariti, saj temelji na naiskrenosti, ljubezen pa naj te besede ne bi poznala.
Premisli pri sebi, kaj sploh v življenju želiš.
primož
Moram reči, da te ne razumem.
Si s fantom, v katerega nisi zaljubljena, hkrati pa se oziraš za njegovim kolegom. Glede na to, da praviš, da ti ta kolega čustev ne vrača, sklepam, da si se mu že hotela približati na ta način.
Kako ti je uspelo ostati s fantom 5 let?! Kaj sploh čutiš do njega?
Moje mnenje:
Pri vsem skupaj gre za eno veliko pretvarjanje in hojo po liniji najmanjšega odpora. In take ljudi obsojam! Ostajajo v neki vezi, da pač niso sami, hkrati se pa ozirajo naokoli po čem boljšem. Nepošteno do fanta pa tudi do tebe same.
Nasvetov ti pa ne mislim dajati, ker verjetno niti ne veš, o čem govorim.