Kar se te punce tiče, je tvoj brat njen oče. In zelo zelo verjetno tudi je, v vsakem primeru pa sta živela skupaj in predvidevam, da je v tistih dveh letih kljub vsemu skrbel zanjo kot za svojo hčerko. Ti tisti dve leti nisi bila njena teta?

DNK v tem primeru ne igra nobene vloge, njune skupne zgodbe ne more izbrisat. Tudi vajina bi morala nekje še bit.

Če mi punca ne bi nič pomenila, bi mi tudi dol viselo, ali je res biološka hčerka mojega brata ali ne.

Prav imaš, s to punco ti ni treba imeti nobenega odnosa, če ga nočeš in če ti je prisotnost nekega človeka, ki ga v bistvu sploh ne poznaš, v tvojem življenju odveč. Tukaj se razumeva in ti celo dam prav, da v odnos z njo nisi dolžna stopit. Moti me samo to, da stopnjo odvečnosti te punce v svojem življenju pogojuješ z njenim biološkim izvorom v slogu – če ni biološki otrok mojega brata, jo bom odslovila brez kančka slabe vesti, če pa DNK pokaže sorodstvo, sem pa pripavljena “potrudit”, čeprav se glede situacije ne spremeni prav nič. Punca ima tvojega brata za očeta in on jo je imel za hčerko. Biologija je stvar, ki jo je treba uredit, ko je otrok rojen, pri osemnajstih to ne bi smel biti več noben odločujoč argument. Zmeraj je najslabše delat stvari zaradi občutka krivde. Glej na punco kot tako – si se pripravljena dobiti z njo? Si jo pripravljena spoznavat in imet v svojem življenju? Ti je simpatična kot oseba, kolikor jo pač poznaš? Če ja, pozabi na DNK test in jo povabi v svoje življenje. Če ne, prav tako pozabi na DNK test, jo pelji enkrat na pijačo in vljudnostno odgovori na njena vprašanja in to je to.

Tudi jaz se strinjam s tole Janis, ki ima sicer čudne predstave o svetu in ljudeh.

A vendar, nasvetka, komu je pa nečakinja podobna? Ponavadi so si najbolj podobni bratranci in sestrične, torej tvoji hčeri. Bodi pozorna tudi na obliko nog in nohtov ter pete, po tem so včasih določali očetovstvo.

Najbolj je podobna svoji materi – fizično. Svojega brata ne vidim v njej, ampak najbrž ni nujno, da mu mora biti podobna.

Drugače pa mi je kot oseba, kolikor jo pač poznam, simpatična. Kot sem rekla, njena mama in njen polbrat mi pa nista.

Drugače pa hvala za vsa mnenja. Bom premlela.

Ti pa nisi ravno razumela Janisinega posta, ali ne? 🙂 Njej kri ne pomeni prav dosti.:)

Čaki, ne štima tu nekaj: punčka se je rodila in onadva sta DVE LETI živela skupaj, vi ste DVE leti počeli vse kot da gre za nečakinjo, potem pa se je njemu dvignil, da MORDA ni njegova in je spičil in ste se vsi ostali delali, da tamala ne obstaja več, al kako??!!??

Mislim, moja svakinja je težek kaliber in tudi ni hotela pristati na teste, da lahko svašta izvaja, in ja, če bi jaz bila potencialni oče ali pa teta, bi tudi hotela teste, ampak takoj po rojstvu, ne pa leta kasneje!!!! Da otroka 2 leti priznavaš, potem ga pa skenslaš, se mi zdi pa prav pošastno!

No, če prav razumem, se bi tudi ti poslužila zgolj vljudnostnega pristopa, če ti punca ne bi bila simpatična. Ti pač pogojuješ stike z dekletom s simpatičnostjo oz. nesimpatičnostjo, ona pa s krvnim sorodstvom. Če je torej dekle nesimpatično, pa čeprav je njena nečakinja, naj nima ničesar z njo. Če pa je simpatično, pa četudi nista v sorodu, naj stke nek odnos. Pomembna je torej neka površinska slika, ki je čisto mogoče napačna, glede na to, da ženska dekleta ne pozna. Morda je punca kot oseba super dekle, vendar je iz razumljivih razlogov zaprte narave, kar deluje nesimpatično, zato jo ženska odslovi. Ali je to torej čisto objektivno gledano bolj fer do dekleta kot pogojevanje na osnovi genov, ki bi si ga izbrala avtorica? Ali drugače povedano: ali bi dekle, če bi vedelo za obe vrsti pogojevanja, raje izbralo pogojevanje na osnovi simpatičnosti/nesimpatičnosti ali dejanskih genov? Kaj bi ti, če bi bila v vlogi dekleta, ki si želi stikov s teto, raje sprejela? Da te odslovi, če nisi v resnici njena nečakinja ali da te odslovi, če ji nisi simpatična? Jaz zase vem, da bi mi bilo ljubše prvo. In da bi me človek, ki me noče več videti, ker mu tiste dvakrat, ko sva se pogovarjala, nisem ravno prirastla k srcu, čeprav nisva imela časa, da bi se zares spoznala, v resnici bolj odbijal kot človek, ki me ne bi hotel več videti, ker pravzaprav ne bi bila njegova nečakinja, čeprav sem mu bila v načelu simpatična. Moje mnenje. Gre pa seveda za zelo delikatno vprašanje, ki v nobenem primeru ni enostavno in enoznačno.

Brat je od začetka dvomil. Jaz pa sem živela v tistem času v drugi državi in sem deklico v času, ko so živeli skupaj, videla samo enkrat. da se razumemo, bratovega dejanja ne podpiram, res je z otrokom živel eno leto po njegovem rojstvu, drugo leto sta se bolj ali manj kregala, ona se je selila k mami pa spet prihajala in tako dalje. Brat po rojstvu otroka ni nikoli podpisal očetovstva, ženska mu ni pustila narediti DNK, na otroka se očitno ni navezal, morda zavestno, kaj vem. Ker drugače je popolnoma drugačen človek, rad ima moje otroke, skrbi za mamo, zame bi naredil vse. Tako da ne vem, kaj ga je tako razburilo pri svojem lastnem otroku (pa tudi če ni dejansko njegov) in kako je lahko tako zelo kiksnil. tega aspekta njegovega življenja enostavno ne razumem. Tudi jaz pravim, ali bi že takoj na začetku nehal z njo in odklonil otroka, če pa je že živel z njimi in sprejel možnost da otrok ni njegov, zakaj ni otroka priznal, pa pravo očetovstvo gor ali dol. ne vem, res ne.

Ti pa nisi ravno razumela Janisinega posta, ali ne? 🙂 Njej kri ne pomeni prav dosti.:)[/quote]

dej preberi se enkrat,kje sem rekla,da janis kri kaj pomeni,govorim izkljucno zase kar se krvi tice,z eno besedo nisem omenila janis okoli tega..in ja strinjam se z janis,je kaj narobe s tem?

Kakor koli že, najprej DNK test, da se ponovno ne zakvačka.

Brat je od začetka dvomil. Jaz pa sem živela v tistem času v drugi državi in sem deklico v času, ko so živeli skupaj, videla samo enkrat. da se razumemo, bratovega dejanja ne podpiram, res je z otrokom živel eno leto po njegovem rojstvu, drugo leto sta se bolj ali manj kregala, ona se je selila k mami pa spet prihajala in tako dalje. Brat po rojstvu otroka ni nikoli podpisal očetovstva, ženska mu ni pustila narediti DNK, na otroka se očitno ni navezal, morda zavestno, kaj vem. Ker drugače je popolnoma drugačen človek, rad ima moje otroke, skrbi za mamo, zame bi naredil vse. Tako da ne vem, kaj ga je tako razburilo pri svojem lastnem otroku (pa tudi če ni dejansko njegov) in kako je lahko tako zelo kiksnil. tega aspekta njegovega življenja enostavno ne razumem. Tudi jaz pravim, ali bi že takoj na začetku nehal z njo in odklonil otroka, če pa je že živel z njimi in sprejel možnost da otrok ni njegov, zakaj ni otroka priznal, pa pravo očetovstvo gor ali dol. ne vem, res ne.[/quote]

Odloči se po svoji vesti, ampak punca po mojem išče odgovore – verjetno ima zelo podobna vprašanja kot ti. Kakorkoli že, jaz mislim, da bi morala iti vsaj na en sok z njo, pa bosta potem videli, kako in kaj. Skušaj se postaviti na njeno mesto. Nima ne bio ne uradnega očeta (sklepam, ker če bi bil uradni oče okej, verjetno niti ne bi iskala stika s tabo). Mene bi takšna situacija tudi begala.

Če je brat že od začetka dvomil ni zaradi lepšega…. IN postavite se tudi v njegovo kožo – ne poznam veliko moških, ki bi se odrekli svojim otrokom – in ima vso prvico zvedez če je 99,99% oče ali ne.

Na tvojem mestu bi punci povedala točno to kaj si tu.
Da pač ker dvomi tvoj brat dvomiš tudi ti, da sta v sorodu.
Da sta lahko prijateljici, da pa nemisliš biti prijateljica njenemu bratu in mami….

Napisala si tudi, da vozi svojega brata s sabo… mogoče išče rešitev, ker ji je muka ga vozit s sabo – a res morajo 18 letni otroci pazit mlajše otroke in ne uživat v otroštvu. Želi potrditev, da je tvoj brat oče in bi šla k njemu….

Povprašajo jo zakaj ni kontaktirala očeta in zakaj je tebe…..

Saj kot se tu pogovarjaš boš se lahko z njo.

In če se postavim na tvoje mesto, bi tudi jaz bila bolj ‘pomirjena’ če vem 100% da sem nekomu teta ali pa da celo življenje dvomim.
Sem pač taka,

Pa mama ve, da nečakinja išče stike….če ve, potem je mogoče res njegova,ker ,če bi mama vedla,da hči ni njegova,ne vem ,če bi glih podpirala,da rine k tvojemu bratu.
Nečakinja se mi smili,ti pa si že dosti star,da sta lahko prijateljice ne glede na vse…radoveden je prav napisal,da poglej prste ,roke,pete ,noge,ker tu se res ful opazi podobnost.
Moji niso nič podobni po obrazu partnerju,ko pa pogledaš od sina noge…čist od očija

Jest pa podpiram brata. rodil se je otrok, hotel je dnk test, pa je mati test iz njej znanega razloga zavrnila. Kdo je biološki oče se torej ne ve, ve se pa kdo jo je posvojil.
Revež mora najbrž še danes plačevat preživnino za tujega otroka.

Razumem tudi punco, ona želi stike z biološkim očetom, kot edino možnega pa ona pozna le brata. Dvomim, da ji je mati razlagala o njenih seksualnih avanturah, ki so privedli do njenega rojstva.

DNK test je izhod iz zapletene situacije. Čisti računi – dobri prijatelji. Čeprav dvomim da bo po tolikih letih brat pripravljen it na test. (ne vem, mogoče pa gre lahko njegova sestra, če sta v žlahti)
Ko bo rezultat testa znan, se boste vsi lažje odločali, ali si želite bit prijatelji ali ne.
Tudi v primeru negativnega testa, boš še vedno lahko prijateljica punci.

Pozdravljeni!

Ne vem sicer zakaj se ne morem registrirati, da bi prišlo pisanje kot samostojno, zato samo kot pomislek in v vednost: Ker je ta forum moderiran, tudi pričakujem odgovore moderatorjev specialistov, saj bo sicer prišel na nivo ostalih, nemoderiranih forumov. Pa bi bilo škoda, ker se iz odgovorov strokovnjakov da marsikaj naučiti, pa tudi kultura odgovorov je precej drugačna.
Torej, zakaj je kar nekaj vprašanj, ki nimajo odgovora moderatorja?

Lep pozdrav.

To dekle je očitno zmedeno in nesrečno. Tvoj brat je nekako njen oče, pa spet ne. Drugega očeta pa nima. V teh letih se ljudje pogosto sprašujejo o svojem izvoru in komu pripadajo. Dekle se najbrž počuti, kot da ne pripada nikomur.

Mogoče ne išče tvoje družbe, ampak svojo idnetiteto. Tebe je izbrala za posrednico, ker si morda do tvojega brata ne upa. Dekle najbrž hodi v kakšno srednjo šolo in najbrž ni vseskozi z bratcem. Lahko jo povabiš na kavo v neko nevtralno okolje – kavarn je dosti. In tam jo lahko vprašaš, če želi, da ti vprašaš brata, da gresta s punco skozi DNK teste.

Potem se pogovori z bratom. Mislim da v tem trenutku dekle te teste bolj potrebuje, kot on. Pa tudi on se bo tako rešil negotovosti. Če bo punca imela rezultate testov, pa se bo izkazalo, da tvoj brat ni biološki oče, bo vsaj imela trdnejšo podlago, da bo od mame lahko izvedela, kdo je pravzaprav njen oče.

Če praviš, da ti je simpatična, sta lahko prijateljici, pa naj bo rezultat takšen ali drugačen. Z malo iznajdljivosti se lahko srečujeta sami in imata ‘ženski pogovor’. Morda niti ona sama ne želi, da bi bili v stike s tabo vmešani ostali člani njene družine.

Če bi torej deklica rada končno izvedela, kdo pravzaprav je in če ji lahko pomagaš, ji pomagaj. Ona ni ničesar kriva in tvoj brat ji lahko pomaga vsaj tako, da opravi teste. Ne toliko zaradi sebe, ampak zaradi nje. Te izkušnje sicer nimam, ampak po moje mora biti hudo mučno za človeka, če ne ve, kdo je pravzaprav njegov oče, sploh če ni nikoli imel nikakršnega očeta – ne biološkega in ne kakšnega dobrega očima, ki bi zgledno opravil to nalogo.

Spoštovana Nasvetka,

in vsem ostalim: se opravičujem v imenu vseh moderatorjev, da je tale zgodba prišla na forum, pa se nihče od strokovnjakov ni odzval. V pojasnilo navajam, da se včasih zgodi (ker gre pač za tehniko), da se nekatere zgodbe pojavijo na forumu, ne da bi jih kdo odobril, zato terapevt tudi ne poda odgovora, ker za to ne ve.

Resnica je vedno tista, s katero je možno živeti in spreminjati sebe, druge in življenja. Resnica je tudi tista, ki vzbuja vedno novo upanje in odpira številne nove možnosti, ki očem dostikrat niso vidne. Zato bom rekla, da naredite tako, kot čutite in kot menite, da bi bilo prav, saj je to v vašem primeru resnica. Sama imam občutek, da želite navezati stik s svojo nečakinjo, se pa bojite odziva vašega brata (češ da ne držite z njim), zato oklevate. Začnite z resnico: bratu povejte vse, kar veste in kar imate namen narediti. Mirno in odločno, saj ste odrasel človek. Zaupajte si. Čeprav vaš brat noče stikov z bivšo in hčerko, za kar ima svoje razloge (tam je ena velika bolečina, zato je prekinil stike), to še ne pomeni, da jih tudi vi ne smete imeti.

Izvedeti resnico o sebi in svoji družini je najbolj naravno in 19-letnemu dekletu sta (verjetno) oba starša naredila to krivico, da je nista seznanila z njeno družino, kateri pripada. Vsak otrok ima pravico vedeti, kdo je njegov starš (najbolj krivično je zamolčati, kdo je oče ali mati!) in vaša nečakinja počne najbolj naravne stvari – išče resnico o sebi: od kod izvira in kdo so njeni bližnji ljudje. Tako bo tudi našla svojo identiteto, ki ji je bila doslej očitno dostikrat prikrita ali celo zamolčana. Veste, v življenju se dogodki vedno odvijajo tako, kot se morajo. Na primer: otrok, kateremu mati ne razkrije očeta, bo vse življenje iskal resnico o njem in če je/ga ne bo našel, bodo to odkrivali njegovi otroci, itn. Resnica je pač tista, ki nas vse pomiri, sicer jo nemirno iščemo…

Močno želim, da si prisluhnete in sledite sebi. Brat ima svoje razloge, vi imate pa tudi svoje, kajne. Srečno.

Spoštovani uporabniki foruma,

pravkar sem iz uredništva med.over.net izvedela, da je šlo pri tej temi za tehnične težave ter da je bila namenjena drugemu forumu in je nevede zašla na ta forum, zato nihče od moderatorjev ni podal odgovora. Samo v vednost.