Ne zmorem več, ne zdržim
Pozdravljeni,
a ima še kdo občutek, da ne zmore več zdržat življenja? Druženja in odnosov, dela, vsega kar mu družba nalaga, težav, izgub. Pred 5 leti sem bila diagnosticirana s psihozo, zdaj indiferencirano shizofrenijo, zatem sem dobila še depresijo, anksiozna pa sem tudi že od nekdaj. Nikakor se ne izkopljem iz vseh težav, vsakodnevno pa imam občutek, da ne zmorem več zdržati življenja in svojega obstoja. Vse se mi zdi nevredno. Obiskujem psihiatra in psihologa, jemljem zdravila. Ampak rešitve še ni.
lp
Pozdravljeni,
iz vaših besed je čutiti globoko utrujenost in občutek, da življenje postaja breme ki ga je težko nositi. Zdi se da vas ne bremeni le vsakdanja realnost ampak tudi nekaj bolj trajnega nekaj kar v vas obstaja že dolgo in vpliva na vaš občutek smisla in vrednosti. To da ste že leta v stiku s psihiatrom in psihologom in jemljete zdravila pa kljub temu ne čutite pravega olajšanja kaže na to da se morda globlji razlogi vaše stiske še niso uspeli izraziti in predelati.
V takšnih primerih pogosto ne gre za pomanjkanje moči ali volje ampak za notranje konflikte in bolečine ki so pogosto nezavedne in zato tudi težko dostopne. Zdravila in psihološko svetovanje lahko pomagajo pri lajšanju nekaterih simptomov vendar ne sežejo dovolj globoko da bi se človek resnično srečal s sabo in začel doživljati spremembo.
Zato bi vam svetoval da razmislite o možnosti psihoanalitične psihoterapije. To je proces ki omogoča postopno razumevanje in predelavo notranjih vsebin ki pogosto tiho vplivajo na naše doživljanje sebe sveta in odnosov. V varnem in zaupnem terapevtskem odnosu se lahko začne nekaj premikati kar se prej ni moglo.
Verjamem da obstaja pot naprej, sicer ni preprosta in ni hitra a je mogoča.
S prijaznimi pozdravi,
Miha Štrukelj
Pozdravljeni,
hvala lepa za vaš odgovor. Prihajam iz Velenja. Ali bi mi znali priporočiti kakšnega dobrega psihoterapevta, ki se ukvarja s psihoanalizami in bi me bil pripravljen sprejeti? Sama namreč ne vidim več rešitev. Velikokrat se pojavijo samomorilne misli, občutek da sem na robu in ujeta, stiske. Veliko tudi premlevam. Skrbi, odnose. Kje sem vse naredila napake. Vse ostalo pa mi je postalo odveč in breme, kot ste sami dejali. Vesela vi bila pomoči.
lp
