Zakaj?

Moja prijateljica je rodila 10 dni pred PDP, s carskim rezom. Rodila je v tujini. Tam otroka tudi odnesejo in ga materam nosijo vsake 3 ure za dojenje po točno določenem urniku. Otrok je bil zahiranček, težek nekaj več kot 2 kg, ves švoh, s slabim sesalnim refleksom, carski rez je bil opravljen v popolni anesteziji, otrok je bil k prsim pristavljen šele naslednji dan – 15 minut za obe dojki na vsake 3 ure po urniku!!! Mamica je po dveh dneh po carskem in pristavljanju švoh sesavčka po 15 minut na 3 ure dobila naval mleka in polno doji, otrok lepo napreduje v teži in vsi so srečni, zdravi in zadovoljni.

Jaz sem rodila 10 dni pred PDP, porod naraven, protibolečinskih sredstev nobenih, v porodnišnici, kjer je otrok z mamo 24 ur na dan. Otrok je bil donošen, težek 3,5 kg, prvi podoj je sledil v roku 20 minut od iztisa, odtlej je bil otrok pristavljen na zahtevo (njegovo in če je dlje spal – tudi mojo, da bi ja čimprej nastalo mleko). IZ porodnišnice smo odšli po 5 dneh, brez navala mleka in z minus 15% teže. Doma smo nadaljevali s pristavljanjem na pol ure, 15 minut, 10 minut dokler smo prišli na to, da je bil otrok skoraj neprestano na dojki, ko so bile dojke “proste”, sem si s pumpico poskušala “naredit mleko”, pila Tametil in ostale napitke za dojenje. Plenice niso bile ne polulane, ne pokakane, patronažna naroči tehtanje, teža očitno pada in vsi smo nesrečni, neprespani in nezadovoljni.

Ankica, pozdravljen!

Verjamem vam, da ste žalostni in jezni, da enim gre tako po maslu, čeprav so dojenju postavili toliko ovir že takoj po porodu, vi pa ste vedeli veliko bolje, imeli naraven porod, se zelo trudili in dojenje ne steče. Težko je mamici v taki situaciji reči: Ne primerjajte se z drugimi, vsaka situacija je posebna in vsaka izkušnja drugačna. A to povsem drži. Zelo pomaga, če se osredotočimo nase in iščemo razloge, zakaj ne gre.

Mnoge matere se v prvih tednih srečamo s hudimi težavami pri dojenju, si očitamo in smo čustveno prizadete. Ni slabih mam, so samo težave in ovire, ki so ali pa niso premagljive v neki situaciji. Pri tem ni samo mati tista, ki odloča o razpleti, veliko vplivjo ljudje okoli nje in seveda dojenček. Pritisk družbe na to, da je treba dojiti, tukaj čisto nič ne pomaga. Upam, da imate okoli sebe ljudi, ki vas razumejo, spodbujajo in vas kljub težavam spravljajo v dobro voljo. Že to, da ste toliko naredili, kaže, da ste krasna mamica. Ste že brali ta članek? Sodobna mati med dojenjem in propagando: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4361329

Zakaj se ponudba in povpraševanje ne uspeta vzpostaviti? Zelo rada bi vam pomagala s konkretnimi odgovori. Nekatere mamice v takih situacijah raje pokličejo po telefonu, to bi vam priporočila, gre hitreje in tudi laže kot na netu (Brezplačna pomoč in podpora – telefonske številke svetovalk La Leche League: http://www.dojenje.net/pomoc.htm). Za nekatere pa je pogovor po telefonu preveč stresen in raje odgovorijo na vprašanja po internetu. Morala bi vedeti kakšne podatke:
– o počutju otroka po porodu, njegovem vzorcu spanja in sesanja, številu in času podojev, zlatenici, koliko je sploh lulal in kakal (tudi kdaj je pokakal mekonij) ipd…
– vseh podatkih o teži doslej in sedanjem načinu hranjenja otroka
– kdaj in kako ste prvič dodaali, kako je šlo črpanje
– o vzorcu dojenja v porodnišnici in doma, pomoči in nasvetih, ki ste jih doslej prejeli za vzpostavljanje dojenja, kaj ste že poskusili
– o stanju bradavic in načinu pristavljanja, morebitnih težavah pri pristavljanju, to je lahko zelo pomembno
– ali sta se vaši dojki v nosečnosti kaj spremenili, bili morda občutljivi, kako je z ožiljenjem, potemnenjem kolobarja, ali ste opazili rumeno mlezivo in nato spremembo v belo mleko in kdaj
– ali je to vaš prvi otrok in prvi porod

Vem, veliko vprašanj, ki so za vas morda zdaj tudi neprijetna, ker morate pogrevati trenutke, ko se niste počutili najbolje. Upam, da si ničesar ne očitate. Bolje je, da ste jezni na dojenje, kot pa nase in na ljudi, ki jih imate radi. Najpomembneje je, da imate fantka radi in da napreduje, nikakor ne za ceno vzpostavljanja dojenja. Če smo vam svetovalke lahko v pomoč pri ugotavljanju vzrokov, pa bomo z veseljem razmislile, kaj je šlo narobe in kaj bi morda se še dalo storiti, da se dojenje okrepi, če si vi to želite. Seveda tako, da se krepi tudi vaš dojenček in nikakor drugače.

Hvala, ker ste svojo zgodbo in dvome delili z nami! Mnoge mamice, ki imajo ali so imele težave z dojenjem, se gotovo vsaj delno prepoznajo v tem, da so se tudi one ZELO trudile, pa ni (takoj ali kmalu) steklo.