Ne vem kako naj povem, ker si niti priznati nočem. Ne verjamem v nobeno zvezo, pa naj bo še kako popolna. Poznam pare, k so blesteli od sreče, po tem pa je vse skupaj propadlo-na lepem. Vedno več je takih. Tudi sama sem na istem, imam fanta, zgleda vse lepo in prav, nekje v srcu pa ljubim drugega. Čeprav si tega ne priznam. živim kolikor se da lepo in trudim se da bi bilo vse vredu. Saj ne rečem, imava se rada ampak ne verjamem da bom kdaj zares srečna. Moja neizpolnjena ljubezen me še vedno muči, ker je do mene tako naklonjena in iz oči ji berem, da čuti tako kot jaz. Ampak ne bom se vmešavala v druga razmerja. Ali naj ustrajam v tem razmerju ali naj živim še bolj nesrečna sama s sabo?
Upam da me vsaj kdo razume?? Prosim za kakšen nasvet! HVALA

junior,

ravno včeraj sem se pogovarjal s kolegom in povedal vam bom analizo večinskih problemov na tem forumu.

Pozdravljeni,

s partnerjem se odlično razumeva, ampak…………………………………..

Sedaj pa se morate odločiti, ali se razumete odlično, ali prav dobro, ali dobro, alai zadostno ali nezadostno???

Ljubiš drugega, ne priznaš si, nesrečna si, imaš neizpolnjeno ljubezen, živiš tako tako, nekaj se trudiš, da bi šlo, ne boš se vmešavala, nesrečna sama s sabo…..in na koncu sprašuješ, če te kdo razume?

ogromno ljudi te razume, ker je večina enakih z istim problemom. Ne upajo si slediti svojim sanjam.

In še enkrat več poudarjam:

KO BOSTE STARI SE NE BOSTE SEKIRALI ZA TISTO KAR STE NAREDILI, AMPAK ZA TISTO ČESAR NISTE.

Primož

Hej!

Draga junior…kako znano mi zveni tvoje pisanje…sama sem bila do pred letom dni nazaj na istem. Res je, da sem v zvezo vstopila zelo mlada, vendar ze na zacetku ni bilo tistega buma, ognjemeta, iskric in ne vem se cesa, kljub temu pa sem vedela, da imam ob sebi zvestega, mirnega, dobrosrcnega moskega, ki me je naravnost obozeval. In verjela sem, da je to to, da mi je z njim neskoncno lepo, ker ni nikoli naredil nic takega, da bi me prizadel. Ja, imela sva se odlicno, navzven sva bila super par. Kljub temu pa sem nekje globoko v sebi cutila, da ni vse ok. In vsaj enkrat na mesec sem pomislila, da bi z tem koncala, pa nisem in nisem mogla, vedno znova sem nasla tisoc in en razlog, da je on najboljsi zame…in sem trpela…zadnja tri leta…Po sestih letih pa je bilo vsega prevec, zbrala sem pogum in odsla. Vsi najini najblizji, ki so naju ze videli srecno porocena s kopico otrok, so obnemeli: kaj, kdaj, zakaj, kako??? Pa saj sta se tako lepo razumela, saj se nista nikoli skregala (kot si rekla, blescec par). Milijoni vprasanj in obtozujoci pogledi. Vendar sem si rekla, to je moje zivljenje, zakaj ne bi naredila, kar mislim, da je najbolje zame. Vsi so bili prepricani, da imam samo neko krizo in bom prisla nazaj. Pa nisem. Sem pa nasla cloveka, s katerim se resnicno razumem. Nikoli si nisem mislila, da sta si dva cloveka lahko tako podobna. Pa ne bom rekla, da se nikoli ne skregava, kar pa se mi zdi pomembno je to, da tudi ko sem jezna nanj in kricim, si zelim samo skociti mu okrog vratu in ga poljubiti. Ni to bistvo?
Problem je v tem, da vse prevec ljudi vztraja v slabih zvezah, pa ne trdim, da je treba vse skupaj opustiti takoj ko se pojavijo kake tezave. Nic ni popolno in nikjer ne gre brez zapletov. Premisli, ali so tvoja custva le kratkotrajno obdobje slabega razpolozenja ali pa imajo korenine nekje globje.
Se pa strinjam s Primožem: na koncu obzalujes, kar nisi storil. Jaz obzalujem tri leta, ki sem jih izgubila, ker nikoli vec ne bi vztrajala, ce bi vedela, kar vem zdaj.
Lep dan!

Popolnoma se strinjam s Primožem. Dobrega nasveta pa tukaj ni mogoče dati. Sicer pa vsak izhaja iz sebe, ko rešuje tuje probleme.

Tako bi ti jaz svetovala, da doboro ovrednotiš tisto, kar imaš in tisto, kar si imela oziroma, kar misliš, da bi imela s svojim princem iz sanj. Včasih, skoraj vedno si stvari, ki jih nimamo predstavljamo veliko lepše, kot bi dejansko lahko bile. K temu nam pomaga domišljija. Če boš ugotovila, da je ljubezen do tega tvojega princa tako močna, da ti ne bo žal za njo zapraviti vezo, ki jo imaš, potem je zadeva enostavna. Mislim, da si kar dobro ziheraška in ne boš tvegala. Če ne, bi to že storila.

Sicer pa ni nič ni narobe, če mu poveš, kaj še vedno čutiš do njega. Skoraj zagotovo, bi ti tako dejanje pomagalo pri rešitvi problema. Če ti bi lepo odgovoril, da je srečen z drugo, bi sčasoma tudi ti pozabila nanj. Če bi ti izpovedal enaka čustva, se bi zadeva obrnila po svoje.
Boš tvegala? Imaš pogum? Si pripravljena na vse ali nič?
Če je odgovor negativen, boš po vsej verjetnosti še dolgo in vedno bolj sanjarila o njem. Dokler v svojem sedanjem partnerju na boš našla toliko napak, da ga boš že zaradi tega pustila in nadaljevala svojo nesrečo.

Kot je citiral Primož… žal ti bo za stvari, ki jih nisi storila. To lahko razumeš tako, da boš žalovala za tem, da nisi bila pogumna ali pa za tem, da nisi ljubila svojega partnerja.

Uživaj življenje!!!!

Mogoče še to:
Najvišja oblika ljubezni do partnerja je to, da ga ljubiš tako močno, da mu dovoliš da je srečen z drugim partnerjem.

Sledi svojim sanjam in tistemu kar čutiš… in res je tako kakor je napisal Primož v svojem zadnjem stavku.

Draga junior,

Sledi svojemu srcu in svojim sanjam, ker le tako boš zadovoljna in srečna.
Prosim pa te, da imej svojega sedanjega fanta vsaj toliko rada, da se pogovoriš z njim in greš stran od njega. On si, prav tako kot ti, zasluži srečo in ti mu daj prosto pot, naj si najde drugo dekle, ki ga bo ljubila z vsem srcem. Sebi in njemu privošči, da uživata življenje, ljubita in sta ljubljena.

Saj nihče ne pravi da ga nimam rada! Celo zelo zelo ga imam rada, ampak problem je v tem da mi na svetu samo ampak res samo eden pomeni več kot on.
Najlepša hvala za nasvet! Bom sledila svojemu srcu…

Verjamem, da ga imaš rada, ampak če pogledam iz moje strani – meni ne bi bilo dosti, da me ima nekdo zelo zelo rad, ampak bi si želela, da me ljubi z vsem srcem, drugače nima pomena.
Ja, se strinjam, da je lepo biti z nekom, ki te ima rad, tudi to gre, ampak če si še mlada, mu pusti naj gre svojo pot, ti pa naredi kakšen korak na poti do uresničitve svojih sanj.
Če sem prav razumela ima tvoja neizpolnjena ljubezen punco? Če on čuti do tebe enako, bo zbral pogum in se z njo razšel.
Veš kaj se dostikrat zgodi? Ko samo sanjamo o nekom ,se nam zdi oh in sploh idealen, ko pa poskusiš živeti s takim človekom, ti gredo lasje pokonci od groze, da kako si lahko kaj takega spregledala. Mogoče pa bi celo ugotovila, da je bilo vse skupaj samo hrepenenje in ljubiš svojega sedanjega fanta. Ah ja, že malo preveč filozofiram.
No, ti samo uživaj življenje stvari bodo same od sebe šle po pravi poti!

Najlepša hvala za napotke. Lepo da obstajajo ljudje ki se poskušajo vživeti v kožo nekoga drugega in mu pomagati.
Se strinjam s tabo, najbolj všeč pa mi je bil zadnji stavek:-) pa-pa