Pozdravljeni!
Pišem vam v upanju na pomoč,nasvet…
Poročena sva 12 let in imava 3 otroke,ki so stari 12 in 9 in skoraj 1 leto.Midva sva stara 34 let.Smo materialno še kar v redu preskrbljeni,z možem se razumeva,je ljubeč očka in mož,včasih malce trmoglav,vendar v tem ne vidim vzroka za težavo.Na začetku najine skupne poti je bil nekoliko drugačen kot danes,tudi jaz sem se spremenila.Takrat me je velikokrat objel kar tako,seksal bi vedno,jaz pa sem bila malce bolj zadržana.Danes je situacija ravno obratna.Jaz bi se crkljala,seksala,on pa se kar nekako odmika.Res je imel tako službo,da je delal cele dneve in prihajal domov utrujen,zato razumem,da mu ni bilo do tega,da bi se nekdo vesil po njem.Toda zdaj ima drugo službo,redno prihaja domov,je zadovoljen…Jaz sem še trenutno na porodniški.Zvečer,ko otroci zaspijo,skupaj gledava tv,se pogovarjava,drživa za roke in to je ponavadi vse.Seksava 3x mesečno,kar se meni osebno ne zdi dovolj,njemu pa očitno je.Ni takšen tip,da bi varal,ponavadi greva skupaj ven,včasih gre sam na kavico,pa še to v našem kraju.Večkrat sem se mu poskušala približati,pa ne gre.Tudi s pogovor ni šlo.Včasih sem prav slabe volje,ker se počutim kot nekaj zanj samoumevnega.Resda ni kakšen romantičen tip,ampak malo nežnosti,več crkljanja…bi mi veliko pomenilo.Kako naj ga še prepričam?

Spoštovana mama3x,

tako kot opisujete svojo družino, se zdi, kakor da je vse popolnoma v redu in nobenega razloga za slabo voljo; sklepam, da ste se vi v svojem materinstvu polno razcveteli kot ženska, da se počutite suvereno in izpolnjeno in ste tudi s svojo seksualnostjo »na ti«. Vse je tako OK, da vam moževa seksualna mlačnost postaja vir ne le nezadovoljstva, ampak že tudi začudenja in zaskrbljenosti.

V oči mi je padel vaš stavek, da se ob možu počutite kot nekaj zanj samoumevnega. Ob tem imam dve vprašanji, prvič: Ali ni tudi mož za vas nekaj samoumevnega? Tista definicija »Ni tip, da bi varal« prav zaboli. Je to res mogoče tako suvereno trditi? Ga jemati kot moškega, ki nima v sebi potenciala za skušnjave, dileme, dvome? Drugič: trojno materinstvo ni projekt, ki bi ga človek peljal z levo roko. Katere svoje želje, sanje, ambicije, zanimanja, konjičke ste zaradi tega postavili na stranski tir? Vi morda čutite, da ste kljub temu popolnoma svobodna ženska, a se zavedate, da je biti mati odgovornost in da boste stari petdeset let, ko bo vaš najmlajši šele vstopal v (formalno!) polnoletnost. Katere svoje zaspale talente bi radi razvili do tedaj?

Torej vas izzivam: kako je z vašim »vetrom v laseh«? Kako izpolnjeni ste v resnici? Ali je kaka dejavnost, ki vas potegne tudi iz območja materinstva, nekaj, kar je samo za vašo dušo; ali obstaja kaj, kar vas vleče stran od večernega televizorja? Nekaj, kar vas enostavno presega, skrit kotiček duše samo za vas, kje ste spet mlado dekle brez obveznosti? Nekaj, zaradi česar si želite od časa do časa uiti v svoj svet, stran od moža? To je lahko žlahtno človekoljubno poslanstvo ali pa najbolj banalen kotiček pod soncem – važno je, da je pomembno za vas.

Kaj, če vam mož s svojim umikom samo zrcali nekaj v vas, česar si ta trenutek (še) ne morete priznati? Neko željo po svobodi, po mladosti brez trajnih odgovornosti za otroke, ki je za vaju za vedno ostala v preteklosti? Toda kaj razmišlja on, je brez pomena ugibati. Zato resnično morate izvedeti, kaj je tisto, kar ga teži. Morda ni nič posebnega in vaju bo iskren pogovor samo zbližal; vendar je zanj dovolj posebno, da vam potrebo po umiku sporoča njegovo telo. To utegne za vas postati boleče. Toda nekdo z vašo idilo ni zadovoljen in treba bo to nezadovoljstvo prevesti v besede, drugače se bo nezdravo kopičilo.

Veliko ustvarjalnosti vama želim,

Spoštovani, všeč mi je vaš odgovor na splošno. Vseeno me zanima, kaj ste mislili s tem stavkom? Meni se namreč zdi ravno obratno. Taka definicija prav nič ne zaboli, saj prav nič ne jemlje moškega kot da mu nekaj manjka, še najmanj tovrsten potencial, kot ga omenjate! Ravno nasprotno: moškega obravnava kot osebo, ki ima potencial, da morebitne skušnjave, dileme in dvome v sebi preseže za višji, skupen cilj – enako kot se trudi ženska, ki je (ni važno ali samo pri sebi ali pred občinstvom na poroki) obljubila, da bo zvesta in to svojo obljubo jemlje resno. Zmotil me je ta “zaboli”. Zakaj pa bi nekoga tretjega zabolelo, saj žena s tem stavkom samo izraža, da možu zaupa. Jemanje moža za samoumevnega je vsaj po mojem nekaj popolnoma drugega kot zaupanje, da bo zmogel preseči dileme, s katerimi se zagotovo ne ubada samo on, ampak tudi žena.
Hvala za pojasnilo.

Hvala za odgovor.
Sprašujete me,kje je moj veter v laseh,kje so moje dejavnosti…
Poglejte-svoje cilje,ki sem si jih zadala,sem izpolnila-kariera,dobra služba,mož,družina.Oba imava hobije in svoj prosti čas,ki ga izrabiva vsak zase-hvala tašči.Jaz se na primer vsak dan vsaj pol urice družim s katero od prijateljic,včasih sama,včasih z otroci,pri dobri kavici,vsaka dva meseca imamo t.im.ženski večer,kjer se lahko znorimo,pogovorimo,itd.Z možem greva enkrat mesečno sama ven,ponavadi zvečer-spet hvala tašči-iz vsakdanjega okolja.Poleg tega imam čas za kvačkanje,branje,ker so otroci kar samostojni,si pa vzamem čas tudi ko najmlajša spi,druga dva se učita.Gospodinjska dela opravljamo vsi.
Pogovarjala sem se z možem.Pravi,da mu pač od časa do časa ni do intimnih zadev,kar skušam razumeti.Vem,da se ne bo spremenil.Glede varanja pa-jaz mu zaupam,tako kot lahko on meni.Mislim,da je v vsakem človeku kanček ljubosumja in to sva si tudi povedala.Morda je res,da sem tudi jaz njega jemala kot nekaj,kar mi mora biti vedno na razpolago,ko ga potrebujem.Vendar se nekako vedno prilagajava drug drugemu in tudi željam drugega,čeprav včasih ne uspe.Morda sem še kaj “pozabila”napisati,pa drugič in hvala obema!!!!!!

vprašanje za moderatorko

Navedeno
JanaLavtizar
Tista definicija »Ni tip, da bi varal« prav zaboli. Je to res mogoče tako suvereno trditi? Ga jemati kot moškega, ki nima v sebi potenciala za skušnjave, dileme, dvome?

Spoštovani, všeč mi je vaš odgovor na splošno. Vseeno me zanima, kaj ste mislili s tem stavkom? Meni se namreč zdi ravno obratno. Taka definicija prav nič ne zaboli, saj prav nič ne jemlje moškega kot da mu nekaj manjka, še najmanj tovrsten potencial, kot ga omenjate! Ravno nasprotno: moškega obravnava kot osebo, ki ima potencial, da morebitne skušnjave, dileme in dvome v sebi preseže za višji, skupen cilj – enako kot se trudi ženska, ki je (ni važno ali samo pri sebi ali pred občinstvom na poroki) obljubila, da bo zvesta in to svojo obljubo jemlje resno. Zmotil me je ta “zaboli”. Zakaj pa bi nekoga tretjega zabolelo, saj žena s tem stavkom samo izraža, da možu zaupa. Jemanje moža za samoumevnega je vsaj po mojem nekaj popolnoma drugega kot zaupanje, da bo zmogel preseči dileme, s katerimi se zagotovo ne ubada samo on, ampak tudi žena.
Hvala za pojasnilo.

Spoštovani,

najprej: hvala za drugačen pogled. Sreča, da imamo različne! Vidite, vas je “zmotilo”, ker sem uporabila besedo “zabolelo” … vsekakor se tu, ob tej zgodbi nekaj dogaja, pa čeprav pod urejeno površino in poskusi razumevanja. Mama3x je dovolj senzitivna oseba, da je to vseeno zapisala in objavila. Pomembno je, da si jaz dovolim po svoje začutiti zadevo, vi pa po svoje, vsak doda svoj kamenček v mozaik možnih interpretacij. Še pomembneje pa je, kako bo najina opažanja uporabila mama3x. Upam, da bo še kaj napisala!

Lep pozdrav,