Neodločna

Stara sem 40 let in brez otrok. Poročena sem 17 let. Na splošno je v vezi dokaj dobro, razen da nisem zadovoljena v spolnosti približno 8 let (prehitri izliv, ob uporabi tehnik za kasnejši izliv pa ne uživam sama). Glede »težave« sem se vedno skušala pogovoriti in jo rešiti vendar dokaj neuspešno. Mož je pripravljen poslušati ampak ko pride do »omenjene težave« nekako nobenemu ne gre dobro »v praksi«. Tudi ko se o čem dogovoriva nekaj časa velja nato pa se »pozabi«. Ko mu npr. zaupam, da bi raje posvojila otroka me sprašuje zakaj ne maram imeti otrok? Pa saj nisem rekla tega…. Sam si želi lastnega otroka. Potem me prepričuje. Jaz pa se ne morem premakniti niti za ped v svojih željah tudi zaradi pomankanje denarja (njemu je najin standard ok, meni ne). Tudi ko mu povem za svoje strahove me skuša nekako potolažiti vendar mu ne uspe najbolje. Moža imam na svoj način rada in sem nanj zelo navezana. Je umirjena, prijazna, nagajiva, zanesljiva, dokaj zaščitniška oseba. Sama sem bolj sramežljiv in zadržan tip ženske glede spolnosti.
Moram povedati, da nisem ponosna nase, večinoma časa se obtožujem zato, ker si nekaj let »rešujem omenjeno težavo« preko ljubimca-prijatelja. Vem, da tako ne bo šlo več naprej. Ob njemu nisem zadržan in sramežljiv tip ženske glede spolnosti, kar me preseneča. Tudi njega imam na svoj način rada, lahko mu povem vse, me razume in mi pomaga. Je sam in bi rad ustvaril družino z mano. Tudi ko mu povem svoje želje o posvojitvi ali moje strahove za porod me nekako prepriča v to, da se bo vse ok izšlo in da mi bo pomagal v kakršnikoli želji, ki bo izvedljiva. Tu nastane še en problem. V literaturi sem prebrala, da je pravi moški tisti s katerim vidiš svojega otroka… Jaz se vidim v enem trenutku z enim drugič z drugim. Prijatelj je 8 mlajši in ima eno dve lastnosti za kateri ne vem ali bi jih pozitivno sprejela tekom življenja. Drugače je ambiciozna, dinamična, bistra, odprta in crkljiva oseba. Rad bi mi ustregel, da bi bila zadovoljna. Tudi poznam ga premalo.
Odločam se že dolgo, a se ne morem odločiti. Nekaj časa se že tako dolgo vrtim v krogu, da sem povsem psihično utrujena. Ne vem kako bi si pomagala? Ali obstaja kak postopek s katerim si pripomoreš k pravi odločitvi, skratka odločiti kaj natanko hočeš? Zabeležila sem si tudi karakterne lastnosti obeh. Ko razmišljam o teh lastnostih moža si mislim: super ampak nekaj manjka… ko gledam te lastnosti prijatelja si mislim: jao meni.. težke lastnosti… Večinoma me preveva občutek, da niham enkrat k možu enkrat k prijatelju. Idealno in neresnično je če bi lahko združila v eno osebo in to bi bil res dober moški zame. Ko se predstavljam sebe z možem ali prijateljem, me je groza enoličnosti, osamljenosti v sedanji vezi, včasih različnih želj, interesov, po drugi strani pa strah pred ločitvijo, spremembami, večje dinamike, drugačnega življenja.
Sama se doživljam (lahko tudi napačno) kot ujetnico navad, okolja, ponavljajočih opravil, da sem stabilna. Po drugi strani pa zmerne spremembe… torej – mirno, zanesljivo življenje, dinamika, uživanje življenja.
Vem, da se težko odločam zaradi tega, da mi kasneje ne bi bilo žal. Svoje življenje dojemam kot niz odločitev, ki niso bile najboljše tako v poslu kot tudi ne pri izbiri moških. Mož je drugi moški v mojem življenju, s prvim fantom sem imela slabe izkušnje in sem ga komaj pozabila..trajalo je kar več let.
Prosim za vaše mnenje in nasvet.
Hvaležna bi vam bila tudi za infor, o družinskem ali individualnem terapevtu v Ljubljani ali okolici.

Spoštovana gospa,

res ste v skrajno nezavidljivi situaciji, katera vam deloma izpolnjuje vaše želje in občutke, hkrati pa vas tudi obremenjuje in vam ne da miru. Čutite, da si želite od obeh moških jemati, kar vas napolnjuje in vam daje energijo za življenje naprej, čutite pa tudi, da tako ne bi smelo biti in da boste slej ko prej morali nekaj ukreniti. Navedli ste, da bi najraje obdržali “stare, ponavljajoče se navade, vzorce”, kar je pogosta reakcija ali razmišljanje večine ljudi, saj je takšno ustaljeno funkcioniranje bolj domače, varno in predvidljivo. Vse spremembe in novosti ter drugi izzivi človeku vzbujajo občutke strahu, negotovosti in ne-varnosti, zato se jim upiramo, a so edini, ki v življenju za seboj pustijo korenite spremembe, če se človek za nekaj odloči in gre kljub strahu v življenju naprej in tvega. Če torej vi, spoštovana gospa, želite sedanje stanje oz. vaše odnose zares spremeniti (zaključiti), si boste morali najprej vzeti čas, si prisluhniti in slediti temu, kar čutite ter se odločiti (in tvegati). Tega žal nihče ne more narediti namesto vas. Na voljo imate tri možnosti: prva je, da se odločite za moža, druga, da izberete ljubimca, tretja pa, da ne izberete nikogar izmed njiju, temveč uberete čisto novo pot. Če ostanete z možem, bi lahko najprej vajino “težavo” poskušala razreševati z obiskom primernega strokovnjaka, seksologa oz. strokovnjaka za težave na področju spolnosti, ki bi vaju razumel in strokovno pospremil skozi vajin problem. Če bi se odločili za ljubimca, bi se, predvidevam, najprej odločili še za razvezo, da bi imeli čiste odnose. Ostane vam še tretja pot, ki pa je lahko čisto vaša, sveža in neobremenjena.

Ne glede na to, kaj se boste odločili, ste tu vi glavni kriterij za odločanje, kar pomeni, da sledite samo sebi, temu, kar čutite, temu, kar si želite, kar čutite, da vas bo napolnilo s srečo, zadovoljstvom, notranjim mirom in vsemi drugimi vašimi hrepenenji. Poslušajte svoje srce, velikokrat rečemo, kar je res in vas ne more zavesti. Odločite se tudi skladno s tem, ali ste se še posebej pripravljeni za odnos potruditi, ga razčiščevati bolj poglobljeno, bolj odkrito in iskreno, vendar na drugačen način kot do sedaj – ali ne. Odločitev vam bo pomagala tudi k boljšemu samospoštovanju, kajti takšni odnosi v sebi nosijo veliko neiskrenosti, nespoštovanja, laži in so skrajno utrujajoči.

Prilagam še link, kjer najdete seznam vseh slovenskih centrov zakonske in družinske terapije:
http://zdt.si/terapevti/seznam_centrov/

Srečno vam želim!