Najdi forum

tadej … pa kaj se sam sebi smiliš? rajka govori o točno določenem tipu moških. zdaj pa ne vem ali res tako slabo bereš,
ali si ti tisti, ki vse moške daješ v eno malho,
ali pa se sam najdeš v tem.

pravzaprav me niti ne zanima, bo čisto dovolj, da odgovoriš kar sam sebi. in nehaj že jamrat, kako smo vse ženske oh in sploh same zase. saj sem ti že predlagala, da rešiš ta problem podobno, kot ga je rešil sir john. ampak to tudi ne! ti sploh veš kaj bi rad? ali ti je dovolj, da ti gremo kar vsi na živce?

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti, če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga) ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Sir John? Saj sem se ti že zahvalil za vse žalitve. Ali se morda še nisem?
O drugem pa ti ne bom niti odgovoril. Saj je že prej napisano.

Jaz nisem kriva, če imaš probleme s funkcionalno pismenostjo.

42 star in 15 let poročen – to meni sploh ni nič čudnega., da si vsega naveličan. rabiš odmor ne v smislu, da pobegneš, ampak , da začneš postopno po korakih živet malo tako kot si ti želiš.

Svetujem ti, da si privoščiš tedenske počitnice z moškimi kolegi (smučanje ali jadranje) in če ti to ne bo potegnilo potem razmišljaj spet o Afriki. Ti si si vsaj priznal, da imaš vsega čez glavo, drugi pa raje vsem okoli težijo in pametujejo kako naj drugi živijo.

Jaz v takem vidim problem, ker se ljudje sploh več ne znajo znoret, družit s pravimi ljudmi, vedno jih nekaj v glavi omejuje…

Sicer, da si se naveličal otrok ti tudi jaz ne oprostim…

pa ti men deluješ kot en mamin sinček edinček bogatih staršev, ki se je prezgodi poročil, mel otroke, zdaj te pa mede. AMPAK da SIKNEŠ, da si se pa lastnih otrok naveliču, pejt pa res na štrik pa na drevo (kot je že nek avtor zgoraj omenu)

čudovito napisano.
in ko je človek tako ‘mrtev’ ga ponavadi lahko zbudi le kakšen šok… in lahko le upa, da izguba ni premočna in da začne ceniti tisto, kar ima. ampak to smo ljudje ponavadi sposobni šele takrat, ko je vse na kocki ali ko dejansko vse vredno izgubimo. čeprav izgube ljudje hitro pozabljamo… pa se življenje potrudi, da nam zada nove… vse dokler nam ne ‘klikne’ da iščemo nekaj česar ni. in od vseh izgub je najtežja izgubiti sebe in svoje.[/quote]

JA.
Ni kaj dodati – le povem da mislim enako.
Mogoče je kaj tudi v statistiki.[/quote]

Rok-1, čisto mimo teme, ampak že večkrat sem na to pomislila, ker te rada berem, da bi te bilo fajn spoznati 🙂

vse ima svoj začetek in svoj konec, ker je danes zadnji dan v letu in jutri prvi dan novega leta ima zame to še posebno simboliko, posebej zaradi vsega kar se je zgodilo v teh zadnjih šestih mesecih, ko sem postavil na ogled svojo težavo, zato se mi zdi prav , da tudi vsi tisti , ki ste pomagali iskati odgovr na moje ravnanje izveste kako se je razpletlo. Za mano je sporazumna ločitev, osebnega premoženja nimam več, razen starega avomobila za prevoz v službo, trenutno živim pri starših, dal sem odpoved v službi, z jutrišnjim dnem začne teči 3 mesečni odpovedni rok in 1.aprila sem svoboden človek, ko pade še zadnji okov, ki me veže na bivše življenje. Ne pogrešam nič in nikogar, rešen sem vseh spon, predvsem čustevnih in materialnih, zdaj razumem, da lahko tisti, ki se odpove vsemu, ima vse!!

No, od mene do zdaj še nisi nič slišal, pa naj ti zato malo spremembe dobro dene za popotnico v novo leto.

Čestitke za odločitev! Ni bilo druge. Ne vem, ali še sanjaš o Afriki, ampak imam občutek, da ti je bila ta Afrika bolj metafora za osamljenost, za puščavo kot odslikavo tvojega duševnega stanja, ne pa da bi resno načrtoval kak “veliki pohod” (kam? V Egipt? Džerbo, polno Slovencev? Tudi to je Afrika, veš!). Kakorkoli, duša ti bo gotovo hvaležna za osvoboditev. In mimogrede, moje jasnoglasno mnenje: najbrž si prikrit homoseksualec. Pa tudi če ne. Glavno, da je zdaj vse odkrito!

Matador… kaj naj rečem, pohvalno, da imaš za sabo sporazumno ločitev. ravno to mi je šlo najbolj v nos. torej si le zaključil, kot dec in nisi stisnil repa med noge. življenje nam prinese marsikaj in edino prav je to, da se soočimo s posledicami in prevzamemo odgovornost. in to si storil. ok, to glede otrok mi itak ne bo nikoli jasno, ampak to tudi ni pomembno. vsaj zate ne.

naj ti bo srečno v letu, ki prihaja… kjerkoli že in s komerkoli… predvsem pa s sabo.

Ja, super, odrešen vseh spon, še najbolj žene in otrok, kajne, za ženo še razumem ampak za otroke pa ne, da ti predstavljajo spone. Oglasi se čez 10 let, ko boš skrušeno objokoval čas z njimi, ki ga ni več mogoče nikoli priklicati nazaj. Taki impulzivneži to pogosto počno – iz ene v drugo skrajnost.

Pozdravček
povej mi kaj se je zgodilo po desetih letih od tvojega Nezadovoljstva.Kje si,kako si?!
Vse dobro!-M-

New Report

Close