Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Življenje, ah to življenje nategovanje študentov s študijem na raznih “fakultetah”

nategovanje študentov s študijem na raznih “fakultetah”

A to je vse kar morajo znati ali še kaj drugega? Ker te jezike bolje od turističnih tehnikov recimo obladajo diplomanti jezikovnih programov na fakultetah.[/quote]

Ja, vendar ne vem, če bo diplomant jezikovnih programov na fakultetah znal v ITA jeziku naročiti pravi rezervni kos v italijanski tovarni ležajev na primer in ga potem izvoziti na CRO….. s tem, da uredi špediterja in vse ostalo.

A to je vse kar morajo znati ali še kaj drugega? Ker te jezike bolje od turističnih tehnikov recimo obladajo diplomanti jezikovnih programov na fakultetah.[/quote]

Ja, vendar ne vem, če bo diplomant jezikovnih programov na fakultetah znal v ITA jeziku naročiti pravi rezervni kos v italijanski tovarni ležajev na primer in ga potem izvoziti na CRO….. s tem, da uredi špediterja in vse ostalo.[/quote]

No, važno da zna to turistični tehnik, po tvojem.

V naši firmi, ki je d.d. imamo takih poslovnih sekretarjev ipd. kot listja in trave. Niti eden po končani “diplomi” še ni dobil boljšega in več plačanega dela. Se mi zdi da so te šole bolj nek lahek hobi v lastno zabavo. Meni se zdi nategovnje ljudi, ker pridobljeno znanje je na nivoju 6. razreda osnovne šole.

Podobno mnenje imam jaz: te višje in visoke šole so same sebi namen, “kvazi” študentje so strašno ponosni, da imajo visoke ocene (v enem zgornjem postu sem bral, da je imela ena povprečje 9,5 na Gea c.).

Po pravici povedano: desetka (odl 10) na višji ali visoki strokovni šoli ni niti slaba petica (nzd-5) na normalnem univerzitetnem študiju. Diplomske naloge so na nivoju slabih seminarskih nalog in mi imamo navodilo, da jih hvalimo in “spuščamo” skozi. Sicer ne bo vpisa, posledično ne denarja za naše plače.

Se opravičujem, tudi jaz dajem tem “študentom” desetke zato, da evalvirajo moj predmet in imam boljšo oceno ter posledično napredovanje. Kvalitete pa nobene. Ampak grdo rečeno: vsak skrbi za svoje (najboljše) preživetje in eni pač morajo dati denar nam, da mi imamo plače. Če pa bi bil delodajalec, ne bi zaposlil niti enega teh kadrov.

Dejstno je, da je velika večina teh fakultet lažjih, ker morajo biti naredljive, če želijo zaposlseniimeti študente – t.j. svoje službe. Nivo znanja se spušča, ne samo v OŠ, srednji šoli,ampak tudi na fakultetah.

Katere UNI programe ste mislili, ali klasične stare 4 do 6 let trajajoče, ali tudi nove bolonjske, ki so ločeni na 1. stopnjjo v trajanju treh let in 2. stopnjo z dodanima dvema letoma?
Oseba na VŠ šoli namreč pridobi isti naziv kot ena oseba na 1. stopnji bolonjca, npr. dipl. ekonomist.

Visokošolski program ima v vsakem letniku od 6 do 8 predmetov, 1. bolonjska stopnja UNI študija pa ima okrog 10 predmetov (in tudi veliko vaj in kolokvijev in sprotnega dela). Zato nekako ni videt pravično, da imata oba isti naziv, pa mi sploh ne gre za nazive, pač pa za vsebnost znanja .

Zanima me primerjava VŠ in 1. bolonjske stopnje na UNI programu, prosim odgovor kogarkoli, ki govori iz izkušnje s temi kadri. (in ne rabim odgovora tukajšnjih prepirljivcev in ostalih nerealnežev ipd).

Ali se ocena 9 na VŠ lahko primerja le z oceno 5 ali 6 na 1. bolonjski stopnji UNI programa, ali pa ste mislili na 2. stopnjo bolonjca kot večvredno, oz. ali je tudi 1. stopnja bolonjca enako manj vredna po znanju kot VŠ?

To so privatne fakultete alla gea college ipd. Ki dobijo denar od študentov. Študent je v tem primeru stranka, ki plačuje zato, da ga ta ustanova prepriča, da se uči.
Državne fakultete imajo prihodek bolj neodvisen od tega kako so zadovoljni študentje. Vendar državna univerza s svojim protokolom in pristopom k delu vseeno pusti na študentu neko minimalno znanje, ki ga tiste novodobne ne pustijo.
Ampak zahod je tako ali tako vladavina pravnikov in ekonomistov. Znanje postaja stvar vzhoda.

ja poznam primer – uprava v žalcu. podn od podna. hodi sošolka iz OŠ, ki se ima za naučiti do 50 strani enega predmeta in je to to. še srednja šola je težja. da ne omenim tega da se ženska sploh ni znala vpisati na šolo. in takšen liml bo imel nekoč diplomo. lepo vas prosim. bi bilo res treba kakšne iq teste ali teste splošne razgledanosti uvesti kot kriterij za vpis. res je da imam “le” 5. stopnjo izobrazbe ampak imam dokončane 2 srednje šole. eno redno, eno nato izredno. poskusila univerzitetno izobraževanje, mi ni sedlo in sem pustila po 1 letu ter se zaposlila. ne pizdim čez vse, ki imajo večjo izobrazbo kot jaz, pizdim čez tiste ki mislijo da so boga za jajce prijeli ker imajo dokončano fakulteto, pa so neumni kot noč. dam en konkraten primer kjer sem bila osebno prisotna drugače nebi verjela: v firmi v kateri delam so zaposlili diplomiranega strojnika, frišno iz faksa. vse lepo in prav, sem bila vesela, da še lahko v sloveniji dobiš službo brez vez in tudi nekaj mlajšega kolektiva prav pride. AMPAK potem pa se je začelo. fantu je nekaj nagajal nek program in sem mu rekla naj mi pošlje kopijo ekrana na mail. saj veste “magična” tipka na kateri piše PRINT SCREEN (kopiraj ekran po naše) in prilepiš fajl v slikarja. in kaj naredi on? vzame laptop, gre do skenerja, pritisne ekran ob njega in skenira ekran. sem videla kaj počne ampak sem bila preveč v šoku da bi ga ustavila ker sem kar obnemela. vem, da so začetki težki in vsak potrebuje uvajanje ampak kaj takega od diplomiranca nisem pričakovala. sploh od strojnika, kjer na faksu (po njegovih besedah) ogromno delajo z računalnikom. tako, da očitno tudi “priznani” faksi ne ustvarjajo najbolj bistrih glavic.

@ODVISNO OD OSEBE IN NE FAKSA

HAHAHA, tole sem se pa pošteno nasmejal.

S temi faksi je tako…3/4 faksov v tej državi je brezveznih, od katerih nimaš nič. Vendar je tako, da ko se priijaviš na za preprosto delovno mesto, zahtevajo VI. stopnjo in podobno. Tudi un avstralski slovenc, ki je bil v big brtherju, je rekel da tukaj za vsak faking šiht rabiš eno izobrazbo. V avstraliji če hočeš delati dela, ki se jih še vsak bumbar lahko nauči, ne potrebuješ šole,ampak greš preprosto delat. Sej ne greš za direktorja LEK-a. Tukaj pa zahtevajo V, VI. stopnjo da pritiskaš enter na tipkovnici

To, da nekateri kadrovniki avtomatsko mečejo v smeti prošnje kandidatov s VI. stopnjo, je malce butasto. Po boloncu imaš VI. stošnjo tudi ko končaš dodiplomski študij na univerzitetni smeri. In kaj zdej to pomeni? Da nobenih bolonjvcev ne boste zaposlovali, razen če nima vsaj magisterija.

In sodit samo na podlagi izobrazbe človeka je naravnost butalizem. S tem se odrečete masikateremu sposobnemu človeku, ki pač mogoče res nima univerzitetne smeri na ekonomski fakulteti v lj, s povprečejm 9.0. Ni vse v papirju. Kaj mislite da z UNI študija ne prihajajo ljudje, ki jim nebi človek zaupal niti pometat pisarne, kaj šele kaj drugega

Mislim ,da imate malo preveč predsodkov,do ljudi ,ki se izobražujejo ob delu.
Predvsem je veliko preveč posploševanja in zagovarjanja latne pozicije.. Tisti ki je naredil univerzo po redni poti je sedaj očitno superioren vsem drugim. Pozabljate pa na to da ima vsaka stvar pluse in minuse,vsaka knjiga ima 2 plati, Našteli ste številne minuse tistih ,ki naredijo faks ob delu na “sumljivih” fakultetah. Pozabljate pa na to,koliko energije in motivacije je potrebno ,da človek naredi šolo ob službi in drugih obveznostih,če to nič ne šteje v vaših podjetjih,potem me ne čudi ,da vse skupaj nekam tone.Morda imajo res kakšno stran gradiva manj za predelat,toda po drugi strani bi pa jaz kot en “kapitalistični” ponudnik dela tudi spoštoval vrline kot so delavne navade,motivacija itd…

Dobro, da ne bomo pomešali jabolka in hruške. Če je nekdo, ki ob delu opravlja resen faks je to eno. Če jaz vidim, da je nekdo ob delu opravil državno fakulteto imam o njem eno mnenje. Če pa vidim, da opravlja GEA college ali pa kaj podobnega pa ne, ker na teh ustanovah se pokliče profesorico in pove kakšno oceno bi rad imel.
Problem pri vsem tem je še ta, da imajo enake pogoje za štipendije in enak status. Birokratska katastrofa, pač. Da ne bo pomote. Večji problem je v mladih, ki pridejo prvič na fakulteto alla GEA college in še niso delali v življenju. Nekdo, ki že ima službo in znanje in potrebuje samo titulo za napredovanje je tako ali tako vseeno ali sploh hodi v šolo ali ne. Velika verjetnost je, da se na faksu tako ali tako ne bo naučil dotično tistega, kar rabi v realnem življenju.
Pusti pa faks na vseh, ki so odšli od doma v drugi kraj in to na neko resno fakulteto, kjer je bilo treba za kakšen izpit tudi izpustit nekaj uric spanja nek skupen pečat, ki ga tisti, ki istega ne dajo skozi enostavno ne prejmejo, pa naj se na glavo postavijo.

Delal sem na tehnično strokovnem področju s V. stopnjo izobrazbe. Potem je prišla reorganizacija in pod mus sem moral imeti VI. Stopnjo. Torej sem jo šel delat na eno od “novokomponovanih” višjih šol. Z diplomo se ni moje delo spremenilo niti za milimeter, pač pa smo samo zadostili nekim novim kriterijem. Se kar strinjam z naslovnim piscem, celoten študij je bil ena sama spakedrana polomija. Kvazi “profesorji”, ki so o stroki prebrali le sem pa tja kak članek na Wikipediji so se nekaj trudili, pretežno v prazno. Ker niso znali odgovoriti na skoraj nobeno vprašanje, ki nujno potrebuje strokovne podlage in izkušnje. Nekaj časa sem zadeve molče prebavljal, potem sem se začel aktivno vmešavati v predavanja in popravljati kardinalne napake in neresnice. Posledica je bila, da mi na hitro ni bilo več potrebno hoditi na predavanja, pač pa sem jim doma v miru pripravil posamezne teme, ki jih sicer sami niso obvladovali. Te materiale so potem kot svoje distribuirali naprej novim generacijam slušateljev. Sem jih že našel na internetu, ko pod tujimi imeni krožijo naokoli. Tako nekako to gre v resnici. Večina študentov bo še naprej opravljala enako delo kot do sedaj, ampak iz birokratskih razlogov zanjo potrebujejo dodaten papir. In še vedno bo veljalo, da daje šola samo pičlo, minimalno osnovo, na kateri lahko potem posameznik v nadaljevanju življenja postavi svojo poklicno kariero. Tisti, ki ima nižjo izobrazbo, bo moral vložiti več naknadnega dela, tisti z višjo pa manj. Tisti pa, ki znanja ne bo obnavljal in nadgrajeval, bo čez nekaj let postal praznoglavi zombi, pa imel prej dokončano samo osnovno šolo, ali pa doktorat znanost. Tako je povsod po razvitem svetu, samo v Sloveniji smo se zaradi pretiranega števila papirnatih strokovnjakov na položajih znašli v prepadu, saj ti ščitijo izključno svoj položaj, torej pojejo hvalo papirju, ne pa znanju. Ker je temu tako, je tudi Slovenija (pa še par podobnih držav) v maksimalnem dreku in je samo vprašanje časa, kdaj se bomo sistem zrušil sami vase. Ko propademo, bo šel okrancljani papir na Dinos s ponosnimi lastniki vred, poslovno preživeli bodo pa samo tisti s polno glavo in tisti s pridnimi rokami. Tako to gre, če potrebuješ v firmi nekoga, ki bo prenašal po stopnicah računalnike gor in dol in od njega zahtevaš magisterij, taisti računalnik pa je sestavil, stestiral in usposobil kitajski štirinajstletnik v plavajoči leseni kolibi.

Žal je tako, da so tako privatne visoke šole kot fakultete znotraj univerz plačane po študentu. Če izvajajo reden študij, jih po glavi plača država, za študij ob delu pa plačujejo študentje sami.
In tako se nekateri bolj, drugi pa manj nagnjeni k lahkemu in hitremu bogatenju – večina privatnih šol (pa ne izključno privatnih!) pač spušča kriterije in zahtevnost vse nižje in nižje, da bi le pridobile čimveč študentov, ki si na lahek način želijo priti do naziva.

Vsak pameten delodajalec pa bo seveda pogledal, na kateri šoli/fakulteti je kandidat za službo pridobil diplomo. In tako, kot v tujini dobiš boljšo in bolj plačano službo, če si diplomiral recomo na MIT ali na Harvardu, tako se to dogaja tudi pri nas.

Seveda pa se pameten delodajalec ne bo zanašal samo na papir (pridobljeno diplomo), temveč bo kandidata preveril celostno, kar vključuje tudi preverjanje njegovega znanja, izkušenj, talenta, iznajdljivosti, komunikativnosti, zmožnosti dela v timu, inovativnosti, kreativnosti,… in vseh tistih lastnosti, ki so za posamezno delovno mesto primerne.

Ker vas je več omenilo Gea collage…
Jaz imam enega sodelavca, ki je obiskoval navedeno šolo, jo naredil in sedaj je “komunalni inženir”.
Sam ni znal oblikovati diplome, zato je prosil mene, da mu jo uredim v končno predpisano obliko (nastaviti tip in velikost pisave, razmake med vrsticami, vstaviti št. strani, vnesti kazalo…). Zaradi navedenega sem imel priložnost videti tudi vsebino diplome. Pričakoval nisem dosti, ampak me je kljub temu presenetilo… T.i. diploma je obsegala z uvodom in zaključkom pribl. 50 strani, od česar ni imela skupno niti 10 strani tipkanega teksta – večninoma je bila namreč sestavljena iz fotografij. A ni nenavadno?

sama imam narejen dodiplomski studij na gea college…in mo ke zal, da sem slo na ta fax. Sicer pa res ni ravno tako kot pisete nekateri. Imam narejeno diplomo, ki ima 60 strani, brez slik in veliko izpitov se ne naredi tako z lahkoto, za prides tja in poves, kaj zelis… Ampak vseeno sem se zaradi slabega ugleda te sole vpisala na magisterij na ef, smer bancni in financni management in lahko recm, da sem prav presenecena, kako lahek je ta fax. Resnicno sem pricakovala, da bo fax veliko bolj zahteven. Ampak ce imajo delodajalci tako radi ef…upam da mi bo vsaj ta magisterij pomagal, da ne bom ze iz starta izlocena. Vendar se mi zdi, da je kakrsno koli fax, razen tehnicnih izguba casa.
Lp

Ja pa saj je splošno znano da ti faks itak ne da nekega praktičnega znanja. Jaz sem se že kot mula naučila tekoče govoriti angleško in nemško, iz gledanja tujih tv programov, branja tujih revij itd..Če pogledam potem v šoli so me samo še malo gramatike naučili vendar če se sama ne bi trudila in imela veselja do jezikov jih danes ne bi znala.

Imam kolega, ki ima svojo firmo na IT področju, in je iskal ljudi ki so strokovnjaki na področju kreiranja računalniških igric, mi je rekel da je imel ogromno ljudi z diplomami na razgovoru, ki jim je dal šanso in so bili katastrofa, niso znali nič naresti. Na koncu je zaposlil dva tipa skoraj najstnika, brez diplom ki sta se že doma ukvarjala s tem delom, ki znata delati.

Tako da, ja jaz menim da faks je danes pomemben tudi v tujini, še bolj pomemno je pa znanje da dejansko znaš delati določeno stvar, da si produktiven v real life-u. Torej oboje je dobro da imaš danes.

Jaz povem samo, da v ogromno podjetjih življenjepise takšnih diplomantov (gea, doba in podobne) že v začetni fazi izločijo iz izbire (v večini primerov že v tajništvu). Tudi v našem podjetju je tako. Sploh pa ni potrebe, da bi jih uvrščali v izbiro, saj je že diplomantov “pravih” fakultet toliko, da že morajo tukaj ti v čem izstopati, da so izbrani na razgovor (delovne izkušnje, dodatna znanja). Na vsako delovno mesto se namreč prijavi po 80 do krepko čez 100 kandidatov in tako so možnosti tistih “iz omenjenih šol” še toliko manjše. Te šole so za tiste, ki nujno potrebujejo stopnjo izobrazbe ker so na zagotovljenem delovnem mestu a za katerega so zvišali pogoje, saj lahko le tako na najhitrejši način zagotovijo danim zahtevam. Poleg tega pa ti faksi niso tako zahtevni, da ga ob delu ne bi mogel zaključiti. Poznam ogromno takšnih diplomantov in zelo veliko jih na “pravih” faksih ni uspelo dokončati niti enega letnika in so se potem prepisali na “te” fakse. Če so pa naredili na faksu kakšen izpit pa so na “teh” faksih imeli vse priznano.

Edina relevantna ocena, kako je nekdo vešč svojega poklica, je, da se pri delodajalcu dokažeš, kaj znaš, pokažeš svoje sposobnosti. Zdaj pa izobrazba takšna ali drugačna.

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Sama razmišljam da bi se vpisala na šolo B&B v Kranju kjer imajo organizirano visoko 3 letno šolo v sodelovanju Fakulteto za komercialne in poslovne vede Celje, smer Komericala I, dobiš pa na koncu naziv diplomirani ekonomist/ekonomistka.

Sama sem pogledala na net-u da očitno se ti diploma prizna potem tudi v tujini.

Zanima me, če ima kdo izkušnje s študiranjem te smeri na B&B? in pa zanima me tudi če ostali smatrate to smer za podobno stvar kot je študij na Dobi ali Gea Colleg-u?

No, pa poglejmo še malo z druge perspektive. Kdo je kriv, da se odpirajo te šole? Kdo dovoljuje vpis na družboslovne fakse, kjer je kapaciteta zaposljivosti v naši državici že zdavnaj polna? In zakaj prekleto izvisijo, iz razgovorov za službo ljudje ki izpolnjujejo vse pogoje? Vključeno z delovno dobo?

“Brez muje se še čevelj ne obuje,” pravi stari naš pregovor. Naj komentira prosim tisti, ki ima izkušnje. In ne kar je nekje slišal. Zopet naj ne odgovarjajo tisti, ki so vse na pravem ali nepravem faksu preplonkali, ter se junačili kako zelo je vse lahko. Naj pove tisti, ki je delal in se trudil. Ne ni vse tako lahko in lepo kot se sliši. To je žalostno. Veste ničesar, ne boš naredil če boš rekel zgolj bu. O učinkovitosti kanditata na delovnem mestu, pa odloča še kaj drugega kot (ne)diploma.

Nekdo zgoraj je napisal, da ima navodilo, spušča bodoče diplomante. Kako se počutite kot profesor? Vam je to v ponos? Saj to povzroča upad vaše kredibilnosti. Na dolgi rok to ne bo obrodilo nobenih sadov. Vam podobni so soodgovorni za šolsko anomalijo. Posledično brezposelno mladino.

New Report

Close