Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Nasilje v družini ali zloraba?

Nasilje v družini ali zloraba?

Pozdravljeni,

začel sem prebirati objavljene teme, ker me navdahnejo z upanjem in optimizmom. Moja zgodba je takšna. Pred dvanajstimi leti sem se zaljubil v prekrasno deklico. Iskreno jo imam rad še danes. Leta 2001 se nama je rodil sin. Preselil sem se v hišo k njenim staršem. S taščo so se kmalu začeli spori glede vzgoje otroka. Zaradi napetosti sem moral po enem letu spakirati. Z njo sem ohranil odnos. Preko vikendov me je z otrokom obiskovala na mojem domu. Nikoli se ni popolnoma uspela postaviti zase in za svojo družino. Ostala je razpeta med svojo mati in mano. Mislim da ni uspela postaviti jasnih mej. Z njenimi starši smo se zaradi otroka sprli in zadeva se je prvič končala pri sodniku za prekrške. Njeni starši so izdelali ločeno stanovanje v svoji hiši in leta 2008 sva se lahko vselila in opremila krasno stanovanje. Z njenimi starši se nismo prepirali. Končno sva z njo in sinom zaživela na svojem. Bil sem zaposlen in redno plačeval vse življenske stroške. V življenu ji je bilo doma vedno postlano z rožicami. Potem ko je izgubila službo ji je oče poiskal novo. Prvi avto sem ji kupil jaz. Za kosila, dokler ga je bilo tudi zame, je skrbela njena mama. Sofinanciral sem polovico stanovanske opreme in sodeloval pri gradnji stanovanja. V skupnem gospodinjstvu sva živela dve leti. V odnosu do mene se je popolnoma ohladila. Začela je zanemarjati tako mene kot vzgojo otroka. Povedala mi je da me nima rada od leta 2006 in da želi da jo zapustim. Prej se o njenih pomislekih nikoli nisva pogovarjala. Ob podpori svoje mame me je čez noč metala na cesto. Ker sem terjal razumne odgovore so se med nama začeli hudi prepiri. Končalo se je s prijavo nasilja v družini. V pol ure sem moral spakirati osnovne stvari in policija me je vrgla na cesto. Ona je zahtevala prepoved približevanja meni in otroku do 60 dni. V tem času mi je grozila da bo mojo lastnino vrgla na cesto potem ko je vse vzorno spakirala. Zaradi prijave mi grozi izguba službe in prisiljen sem si bil na novo organizirati življenje. S prijavo mi je v pol ure uničila poklicno kariero. S centra za socialno delo se niso potrudili da bi me povabili na razgovor. Za okolico sem postal nasilnež ona pa je postala arogantna in vzvišena. Danes me izsiljuje da od pregona na sodišču ne bo odstopila, če se ne odjavim s stalnega naslova. Poleg tega mi z vsakim pogovorm da vedeti da me je ponovno pripravljena prijaviti zaradi nadlegovanja. V istem hipu ko se ji nisem smel približati je poiskala novega moškega. Sin me je v dveh mesecih poklical le dvakrat. Nikomur ne privoščim obupnega občutka popolne nemoči potem ko so me na silo odtegnili od družine in doma. Sama nima kančka slabe vesti in se pred vsemi kaže kot žrtev. Za vse neuspehe otroka v šoli sem kriv jaz. Obkrožajo jo razni svetovalci, ki ji mešajo glavo. Še slabše je, ker se nikdar ni bila sposobna samostojno odločati. Sodno socialni aparat v naši državi tovrstne probleme rešuje izključno z represijo in s svojim ravnanjem ne pripspeva k reševanju družinskih sporov.Neselektivno dopušča zlorabe domnevnih žrtev nasilja in posamezne ženske ne kliče na odgovornost. Potem ko me je dobesedno vrgla na cesto, pa naša družbena skupnost pričakuje da bom plačeval preživnino in vzorno skrbel za sinovo vzgojo preko stikov vsak drugi vikend in enkrat na teden po eno uro in si delil odgovornost za njena nezrela ravnanja v preteklosti. Kaj mi je storiti? V sveti jezi pomislim na grde stvari, vendar me ustavi ljubezen do otroka in sebe. Ali mi je še upati da jo bo srečala zdrava pamet? Zahvaljujem se za komentar vseh tistih moških ki so čutili posledice zlorabe prijave nasilja v družini zaradi egoističnih razlogov neodgovornih žensk. Zahvaljujem se tudi za komentarje vseh ostalih, ki z zanimanjem prebirate vsebino foruma in vas lepo pozdravljam.

Pozdravljeni!
“Pred dvanajstimi leti sem se zaljubil v prekrasno deklico. Iskreno jo imam rad še danes.” ter
” Ali mi je še upati da jo bo srečala zdrava pamet?”

S tem bi pričela razmišljati o vsem, kar se vam dogaja. Kaj mislite s tem, da jo imate iskreno radi še danes? Kaj imate radi danes pri njej? Na kaj upate? V nadaljevanju pa je kar nekaj stvari, s katerimi pri njej niste bili zadovoljni in kot mi pravi občutek z njimi tudi manipulirate:nevoščljivost, ker ji je bilo v življenju posejano z rožicami, ker ji je (v nadaljevanju sicer omenjate tudi vaš delež) oče naredil stanovanje, avto ste kupili vi, oče ji je zrihtal službo. Ali niste bili veseli z njo, zanjo in tudi zase, da ima(ta) takšno srečo , ali ste čutili, kot da je vse to padlo z neba, pa ne bi bilo treba (zavist), kako ste sprejeli, da ona to kar ima.

S tem, da je ona vam povedala, da vas nima rada, je bila po mojem mnenju iskrena do sebe. Tudi povedala vam je, vendar ste še kar vztrajali z njo. Zakaj? Zaradi tega ker ste vlagali v stanovanje, ali zato, ker ste menili, da je žena vaša lastnina, če ste se tako močno potrudili? Ste jo (še) imeli radi? Hudi prepiri lahko pomenijo marsikaj: v končni fazi prečiščene odnose, ali v drugo skrajnost nasilje. V kaj ste se zatekli? Ste se zamislili, da je huda obtožba, da je ONA vam v pol ure uničila življenje? V teh pol ure je bistvo tistih hudih prepirov, ki jih omenjate od leta 2006 in ne NIHČE ne more drugemu uničiti življenja. S prijavo policiji, kaj se doma dogaja, je žena dala jasno mejo, tudi prepoved približevanja ne pride kar tako. Odgovornosti, zakaj je ona prijavila pri policiji nasilje in zakaj ste dobili prepoved, pri vas ne čutim. Ne tega ne, čutim pa znašnje nad njo, nad državo, da boste vi izgubili službo, da vam je ona uničila življenje. Tega vam ni uničila ona, pač pa to kako sprejemate situacijo. To, da vam ona grozi, da bo pometala vaše stvari na cesto, govori o tem, da je to njen del odgovornosti, s katerim se bo morala tudi ona bolj (zrelo) spopasti, njen je tudi, da se brani, ker ste še prijavljeni na njenem naslovu. Drugače še ne zna, kot ne znate vi drugače kot s tem, da odgovornost valite na ženo, da vam je ona uničila življenje. Vaš del je, da te njene zahteve upoštevate in da se nehate obnašati kot žrtev. Imam vas namreč na sumu, da hodite do nje tako blizu, kot dovoljuje odločba o prepovedi in čakate kaj se bo zgodilo. Čim prej se odjavite z njenega naslova, prevzemite del odgovornosti za šolski (ne)uspeh sina, poiščite si pomoč, kot jo ima ona. Če imate sebe radi, kot pišete na koncu in če imate radi tudi sina, potem nehajte čakati, da se bo žena spremenila. Začnite pri sebi.

V pol leta se ni zgodilo nič novega?

http://med.over.net/forum5/read.php?168,6659221,6659221#msg-6659221

Metulka.

Hvala za zgornje sporočilo. Sama namreč spremljam le dva foruma, ker si nočem na podlagi nekih pisanj v druge forume ustvarjati mnenja. Me pa močno jezi, da nekateri samo iščejo odgovore po forumih, ne prevzamejo pa nobene odgovornosti, da bi kaj spremenili. Najlažje je samo vpit, kako se godi krivica. Hvala tudi za tvoj odgovor na gornjo temo v forumu, kamor je veper 1 pisal in se z veseljem podpišem pod tvoja vprašanja.

Poslušaj me ti idiot !!!
Kot prvo si vbij v glavo, da tisto, kar sporočamo moški, ženske niti slučajno ni nujno, da tudi tako razumejo in zato jim moraš govoriti in vbijati neke stvari tako dolgo, da si ob preverjanju res prepričan, da govorita in razumeta isto. Primer je zgoraj:
“slapovi” ti sporoča, da gre za tvojo zavist ob dejstvu, da ona nekaj kar ima (seveda avtorica “slapovi” s tem jasno izraža pogosto žensko stališče, da dobrine padajo z neba), ti pa si verjetno želel sporočiti, da gre za razvajenko, ki nima lastne življenjske drže in je nenehno navajena, da ji drugi podlagajo njeno leno rit.
Sicer pa si v svoji preteklosti storil nekaj hudih napak, ki jih boš prepoznal v mojih pogostih člankih v tej in drugih temah na tem forumu. Lahko pa mi pošlješ zasebno sporočilo in ti tam povem, kje si ga najbolj “pihnil”. Tu pa samo eno. Take ženske se ogibaj na 100km in to od tega trenutka dalje. Eden izmed razlogov je tudi ta, da je zamenjala moškega, do česar ima vso pravico. Osnovni nasvet vsem moškim, preden zgrmijo v prepad težav zaradi neodraslih punčar pa je:
ČE ŽENSKA NE VODI ODGOVORNO SVOJEGA GOSPODINJSTVA DOVOLJ DALEČ OD STARŠEV IN KJER SO OBISKI ONA–STARŠ POGOSTEJŠI KOT 2x PO ENO URO/MESEC, jo izkoristi kolikor se le da in bejž stran kolikor te noge nesejo. Vse ostalo kar v nasprotnem sledi pa si itak že doživel…Klasičen scenarij, kjer se punčara začne porivat v stanovanju staršev takoj po tistem, ko zapusti vrtec.

Pod tole se pa podpišem, čeprav sem ženska in sem imela tako rekoč identično situacijo, le da je bil moj dragi edini in ljubi sinček velikih privatnikov, ki so mu zgradili hišo, nakupili avtomobile, le seksati ga niso naučili tako, kot je treba, da ne bi štepal otrok vsepovsod. Jim je malce ušlo iz nadzora.

Razumem pa tvojo sitacijo in ves bes, ki ga občutis ob nemočnosti takih in drugačnih ravnanj.
Priporočam ti, da se skuliraš, narediš, kar je v tvoji moči za otroka in čakaš na ZAKON NARAVE, ki bo stvari postavil na pravo mesto. Na slovenske institucije se pa ne zanašaj, škoda časa in energije! Lp!

🙂)))))) tisto poudarjeno bi znalo veljat za oba spola 🙂))))))).

za vse tiste ki spremljate tole temo o družinskemu nasilju.. ne vem če sem bil pri pisanju dovolj jasen v svojem namenu. za nekritičnega človeka se vse začne in konča s prijavo nasilja v družini. žrtev ostaja žrtev, domnevni nasilnež pa je vnaprej določen za krivega. in s takšnim pristopom se socialno sodni aparat v naši državi loteva reševanja nastale situacije. ne ne spoštovana METULKA in SLAPOVI, jaz nisem tepel, nisem izvajal ekonomskega in spolnega nasilja, pri meni ženska ni bežala ponoči iz stanovanja. nisem odvisnež. imam pa svoja načela in ta so da ima tašča svojo vlogo in mesto, torej mejo ki bi jo morala upoštevati. ženska stara 34 let, z 8 let starim otrokom in v 10 letnem razmerju s partnerjem se je zavestno odločila vstopiti v izvenzakonsko skupnost. hodila na dopuste in opremljala stanovanje povečini z mojim denarjem. mogoče se nisva veliko pogovarjala, tudi moja odgovornost. zveza je postala nevzdržna.ok. se me je naveličala.ok. da je v svojem sprenevedanju zanemarjala tako partnerske odnose kot vzgojo otroka ob zavedanju da tipa ne mara pa ni sprejemljivo in ne pošteno do partnerja. pričakovati je da ne bom vesel.zato prepiri. ko je bilo dovolj pa je poklicala policijo. povedala še tisto kar ni res in zanjo je bila zadeva končana, medtem pa je bil v igri že drugi. kje pa je odgovornost žensk v tem primeru. v naši državi je prosta izbira partnerjev vse bolj popularna, brez priznavanja posledic. s prijavo nasilja je vse rešeno, za domnevne žrtve in za CSD-je in sodišča. pa vi METULKA, SLAPOVI in podobno misleči sploh veste čez kakšno sranje nas domnevne nasilneže vlečejo službe, ki si kao prizadevajo reševati spor. ne reševati, kazati s prstom na nasilneža in mu z represijo preprečiti ohraniti dostojanstvo. takšno žensko pa spodbujati k še več lažnega pričanja na sodiščih, jo pregovoriti da ne podpiše sodne poravnave, zatreti in uničiti storilca do konca. ne z represijo ne bomo boljši ljudje. še bolj se bomo sovražili, najbolj pa bodo trpeli še naprej otroci v enostarševskih družinah, ki se rojevajo zaradi nespametnega ravnanja žensk ki jim prigovarjajo socialne delavke z “urejenim družinskim življenjem”. tudi mi imamo čustva, ki se pod pritiski ne morejo sproščat kot s pretaplanjem v še večje sovraštvo potem ko nas zapirajo v pripore, nam izrekajo prepovedi približevanja, nas gonijo ko živali in povzročajo še večjo sramoto. na odgovornost je potrebno klicati tudi ženske prešuštnice, brez opravičil da niso mogle ljubiti, da so poslušale srce in da si vsaka izbira partnerja. da ampak ga mora vsaj poskušati zapustiti na obziren način. s tem ko dobivajo potuho v socialno sodnem aparatu kot ga imamo, vsi skupaj prilivate olje na ogenj. sem proti nasilju nad ženskami in ne prenašam izmečkov ki na skrivaj pretepajo ženske in otroke. pričakujem pa da vse samozvane borke proti nasilju nad ženskami odprete oči in si priznate, da marsikatera z veseljem zlorabi svojo možnost da prijavi nasilje. ne potrebujem zapoznelih nasvetov na katero službo se moram obrniti, da me prepriča da sem nasilnež. strokovne svetovalke naj poslušata izpovedi udeleženih strank z obemi ušesi in ne samo s tistim na katerega strani sedi ženska.
pozdravljam tisto kar piše KOLOTEK. še več takšnih avtorjev ki se zavedajo problematike in jasno opozarjajo na sranje ki se razliva po nekaterih moških. zahvala tudi vama NINOČKA in NevaM za razumevanje.

🙂)))))) tisto poudarjeno bi znalo veljat za oba spola 🙂))))))).[/quote]

Se oproščam NevaM. Tvoja pripomba absolutno drži 🙂)))))))

Hej METULKA in SLAPOVI, ali sta še vedno vedno vneti zagovornici svojega prepričanja…

ne ne spoštovana METULKA in SLAPOVI, jaz nisem tepel, nisem izvajal ekonomskega in spolnega nasilja, pri meni ženska ni bežala ponoči iz stanovanja. nisem odvisnež. imam pa svoja načela in ta so da ima tašča svojo vlogo in mesto, torej mejo ki bi jo morala upoštevati. ženska stara 34 let, z 8 let starim otrokom in v 10 letnem razmerju s partnerjem se je zavestno odločila vstopiti v izvenzakonsko skupnost. hodila na dopuste in opremljala stanovanje povečini z mojim denarjem. mogoče se nisva veliko pogovarjala, tudi moja odgovornost. zveza je postala nevzdržna.ok. se me je naveličala.ok. da je v svojem sprenevedanju zanemarjala tako partnerske odnose kot vzgojo otroka ob zavedanju da tipa ne mara pa ni sprejemljivo in ne pošteno do partnerja. pričakovati je da ne bom vesel.zato prepiri. ko je bilo dovolj pa je poklicala policijo.

Spoštovani Veper 1!

Jaz osebno nisem v nobenem navijaškem moštvu, da bi kdo moral preverjati, ali sem še enakega prepričanja ali ne in tudi nisem dolžna dokazovati oz. mi ne gre za nikakršno dokazovanje, niti polemiko, kdo ima bolj prav in kdo ne. Zame osebno je pri vsej stvari pomembno, kako pristopiti k svojemu delu odgovornosti za odnos, to pa pomeni tudi, ko klasičnih zgoraj naštetih oblik nasilja ni, ali jih ni več, še ne pomeni, da je vse v redu. Pravzaprav se od klasičnega, subtilno nasilje razlikuje prav zato, ker ni tako vidno, pušča pa močne posledice. Kaj vi mislite, da je odgovornost “le” v tem, da ženska (ali moški) ni dobil/a batin?

Prav je, da imate svoja načela, da jih zagovarjate, zanima pa me, kako jih zagovarjate.

Tako moški kot ženska ima pravico prijaviti nasilje in dolžnost ga preprečevati tako pri sebi, kot postaviti mejo, da drugi ne povzroča nasilju njej ali njemu. To je moje osnovno vodilo pri odnosu.

“pričakujem pa da vse samozvane borke proti nasilju nad ženskami odprete oči in si priznate, da marsikatera z veseljem zlorabi svojo možnost da prijavi nasilje. ne potrebujem zapoznelih nasvetov na katero službo se moram obrniti, da me prepriča da sem nasilnež” Kaj torej zahtevate s tem stavkom? Nihče vas niti ne poskuša prepričati, kaj ste – v vse to se lahko zlahka prepričate, če polistate po straneh Društva za nenasilno komunikacijo. Tam je dovolj informacij za oba spola. Včasih se izkaže, da se nekdo zaveda nasilja in poskuša spremeniti obnašanje, včasih pa se izkaže, da se nekdo nasilja ne zaveda in se (če to seveda želi, bodisi zaradi odnosa, bodisi zaradi sebe) mora naučiti prepoznati in poslušati druge o tem, kako se nekdo počuti ob njem. V tem primeru, kako se drugi počutijo ob vas.

Veper, razumem, da si tudi ti človek s čustvi in imaš nek svoj pogled na svet in vse svoje argumente, kakšna velika krivica se ti godi. ali je to utemeljeno ali ne… Vsekakor je pa iz tvojega pisanja lahko razbrati to, da ne vidiš svoje vloge pri vsem tem. Verjemi mi, da noben kar iz lepega ne poda prijave nasilja. Policija prav tako naredi obširno preiskavo. Prav tako ne dobiš kar tako malo za brez veze prepovedi približevanja. Tudi ti imaš pa možnost se obrniti po pomoč, ampak ne v smislu, kaj bo tvoja bivša morala narediti in vsa spraševanja okoli nje (in vse prešuštnice), ampak kaj lahko ti narediš, da spremeniš sebe, svoja prepričanja, da bo tebi lažje v življenju.

New Report

Close