Žal mi je, da se zaradi tega moram obračati z vprašanjem na internet, apmak enostavno se ne morem z nikomur pogovoriti, ker je to, kar se mi dogaja, grozno.
Z možem sva težko čakala na najinega prvorojenca, sedaj je star že 3 leta in pol. Že od malega ni bil noben problem z njim. Bil je zelo priden, spal je cele noči, hitro se je odvadil dude in plenic, hitro je govoril, znal pesmice …Tudi še sedaj nama vsi govorijo, kako naju uboga in kako prijeten fantek je.
In v čem je problem? Če je slučajno kdaj slabe volje ali je poreden, dobivam strašne moževe očitke, ker da sem za vse to, kriva jaz. Razumljivo mi je, da to govori, saj on nikoli nima časa za njega in večino časa sama preživim z njim in je resda vzgoja večinoma moja. Njegova vzgoja je zelo stroga.
Najhujši problem je sedaj postal dajanje malega spat. Ko je bil še dojenček, sem ga pred spanjem dojila in je potem zaspal ter spal celo noč.Pozneje sem mu pred spanjem dajala flaško in je zatem lepo zaspal. Navajen je, da sem pred spanjem z njim, ko je bil manjši, je bil z njim tudi mož, sedaj več ne. Mož si zvečer ponavadi izbere program na TV ali kakšen film po njegove okusu, zato sem včasih kar podaljšala spanec pri najinem fantku. In iz tega je nastal velik problem. Češ, da je za otroško trmo krivo samo to, da sem zvečer pri otroku. V bistvu je bil tega že odvajen, vendar sedaj, ko smo bili na morju želi, da sem pri njem ali pride on malo k nama v spalnico. Mož ne more slišati, če me otrok pokliče ponoči. Pred časom je ponoči jokal in me ni pustil k njemu. Po prepiru me je celo udaril. Včeraj je bilo podobno, ko je ponoči jokal, me ni pustil k njemu, češ da naj se odvadi in se naj ne oglaša ponoči. Ko se je s postelje drl na otroka naj končno neha, sem rekla naj on končno neha. Potem me je zbrcal na postelji, da sem skoraj padla iz nje. Vstala sem in odšla k otroku v sobo, potem je priletel in me na vso silo vlekel in udaril pred malim.Ko sem pogledala malega, ki se je samo drl mama, mama, še bolj nisem hotela od njega. Mož je popustil, vendar potem je sledilo drenje na mene. Odšel je iz sobe. Z malim sva se stisnila in tako ostala nekaj časa, dokler ni zaspal.
Mož mi je zagrozil, da če z malim ne bom ravnala tako kot on želi ne ve, kaj bo.
Ne vem, kaj naj naredim. Ni problem, da bi morala iti z otrokom spat. Problem je, da moža sovražim, dobesedno. Vedno bolj je zatežen, pa ne samo do mene. Če bi me imel rad, se nikoli ne bi tako obnašal do mene.
Pomagajte mi z nasveti, kaj naj naredim.

Hvala za nasvete, J

Kaj naj naredis,ves kaj-nasilnezu pokazi kje mu je mesto,zavedaj se da tako kot tebe udari danes ,se lahko zgodi da bo zacel tepsti otroka,ko ga nebo ubogal na prvi ukaz,ti si odgovorna za svoje dete,kot mati ga moras obraniti pred vsakim zlom in to kar se dogaja v vasem domu-fizicni napadi nate in to pred nekajletnim otrokom,ki ga take slike verjemi zelo travmirajo ni nic drugega kot zlo..nevem zakaj se sploh vstrajas..za pretepanje ni nobenega opravicila,ko te naslednjic udari,poklici 113,pojdi k zdravniku da bo vse uradno in enostavno odstrani nasilneza iz vasega zivlenja.

Spoštovani,

gre za fizično, verbalno in čustveno nasilje nad vami in tudi otrokom, ki mora biti vsemu temu priča. Ne gre za to, ali in koliko je otrok ubogljiv. Lahko bi se kot starša prepirala glede vzgoje, toda vaš problem to močno presega. Vaš mož se ne more obvladati in ne verjamem, da bi mu – tudi če bi hoteli in zmogli – tako ugodili, da bi lahko krotil svoje izbruhe jeze. Do njih ne prihaja zaradi vas ali zato, ker fantek ne bi bil dovolj priden (če bi bilo tako, bi se pretepali v vseh družinah). Mož ima problem, katerega korenine segajo globlje v preteklost in se v odnosu z vami samo odigrava – če se ne bi v tem, bi se v kateremkoli drugem. Lahko bi ga začel reševati, če bi se odločil za zakonsko terapijo ali/in sodelovanje v kaki skupini za nasilne moške (npr. Društvu za nenasilno komunikacijo). Vendar ne morete čakati, kdaj bo prepoznal potrebo po tem, ampak morate takoj zaščititi sebe in otroka.
Na forumu lahko preberete številne odgovore na primere nasilja v družini in povsod boste našli nasvete, da je treba prelomiti ta tabu, da je žrtev nasilja strah in sram, da bi iskala zunanjo pomoč. Pravite, da se ne morete z nikomer pogovoriti, KER je to, kar se vam dogaja, tako grozno. Ravno ZATO, ker je tako grozno, se morate začeti pogovarjati o tem. S tem, da ste pisali na forum, ste že naredili prvi korak, pa čeprav anonimen. Toda dokler je nasilje varno spravljeno za družinskimi zidovi, samo raste. Pokličite SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja ali center za socialno delo. Če ne boste ukrepali, se bo situacija samo zaostrovala. Mama ste in v tem položaju ste edini človek, ki lahko prepreči, da bi moral otrok doživljati nasilje med staršema, kar bi ga tako ali drugače zaznamovalo za vse življenje. In če ne boste poskrbeli zase, kdo bo lahko skrbel za vašega otroka?

Janka 33,če želiš lahko pustiš email,pa bova mal počvekali.Mogoče ti bo lažje

če boš po tem “brcanju” ostala s tem kretenom, boš v življenju še veeeelikokrat zbrcana. Res, če greš preko tega …

Vsako nasilje je neopravičljivo! Že zaradi otroka, če ne zaradi sebe, moraš takemu moževemu vedenju narediti konec. Naslednjič, ko bo fizično nasilen do tebe, pojdi na policijo in vloži prijavo. Upam, da nisi tako naivna, da misliš, da se bo to nehalo. Kdor je enkrat nasilen do ženske, je večinoma vedno bolj in pogosteje nasilen.

Ali res želiš, da otrok vse to gleda in bognedaj, odraste v takega moškega, kot je tvoj mož? Zberi se in temu naredi konec ter začni razmišljati, kam se boš s sinom umaknila od takega moža.

Pa veliko sreče ti želim.

Tale tip se izživlja nad tabo, to je še bolj žalostno, ker je v igri še otrok. Kot se razbere, si krasna mati, morala boš ukrepati za dobro sina, če že zase nisi dovolj trdna. Odidi, ker ta človek nima pojma, kaj je ljubezen, pozna samo nasilje in izživljanje nad trenutno šibkejšimi od sebe.