Zdravo! Takole je: Pred 10 leti sem imela prvič napad panike, ki se je končal na urgenci z apaurini….Šla sem k psihiatru, ki mi je predpisal kuro lexaurina, potem pa je bilo treba dozo zmanjševati in spet je bilo hudo. Zopet sem nekaj časa jemala lexaurin, potem pa sem se prijavila na tečaj avtogenega treninga. Stvar je zalegla!!! In to celo za nekaj let. Potem pa se je pred 4. leti ponovno začelo: napadi, urgence, psihoterapevt (zdaj že 3. leta) in poleg vsega še depresija. Tako sem pred 1. letom začela jemati cipramil, ki mi je precej pomagal. Moj problem pa je, da če jemljem tablete dobim občutek krivde (vem da to nima smisla, pa si ne morem pomagati). Pred 3. tedni sem nehala jemati cipramil ravno zaradi tega trapastega občutka krivde in pa prepričanja da moram končno že sama prebroditi težave. Prvi teden po prenehanju jemanja cipramila sem imela precejšnje probleme z ravnotežjem???, sedaj po 3. tednih pa se napadi panike pojavljajo zelo pogosto in so zelo močni. Naj povem še to, da obvladam transcedentalno meditacijo, ki mi ni prav dosti pomagala, obiski pri psihiatru pa tudi ne. Zvedela sem za Kognitivno tehniko sproščanja, ki jo vodi dr. Adamčič Doris in na katero sem se tudi prijavila, vendar se je vse skupaj zataknilo zaradi denarja. Učenje te tehnike je namreč samoplačniško in ni poceni, tako da si zaenkrat tega ne morem privoščiti. Naj povem da sem zelo rada družim z ljudmi in da se zaradi napadom nisem nikdar omejevala – včasih sem celo izzivala situacije. S službo nisem prav zadovoljna (kdo pa je), imam 3 leta staro punčko, moža ki ga skoraj nikdaj ni doma zaradi službe (razumeva se dobro), študiram ob delu…..da skrajšam: zdi se mi da samo norim levo in desno in sem konstantno utrujena. Kaj se še da naredit? Ali mi lahko kdo svetuje? Aritmije srca so postale že tako močne da me je postalo strah tudi zaradi obremenjenosti srca. Prosim za odgovor-e!!!

Spoštovana Trinity,
pri tolikšnih obremenitvah ni nič čudnega, če doživljate tesnobnost.Menim, da bi morali najprej urediti svoje nezadovoljstvo nad službo( se vprašati po vzrokih in jih odpravljati),pospešiti , ali pa preložiti študij, in predvsem, tudi dejansko sprejeti moževo odsotnost če je ta neizbežna.Sami omenjate “norenje levo in desno”, napravite si hieraarhijo interesov in poskusite usmeriti pozornost najprej v najvažnejše.Potreba po takšni ali drugačni terapiji “od zunaj” se bo zmanjšala.

Ja, seveda, se popolnoma strinjam. Vendar so bila leta brez takih in podobnih obremenitev pa so bili napadi hudo prisotni. Kar mene zanima je naslednje: Kaj poleg tablet, AT-ja in TM-ja v Sloveniji se obstaja??? Ali je kateri od psihiatrov specializiran prav za to področje (oz. se s tem ukvarja pogosteje kot drugi) in ali obstaja kakrsna koli moznost samoucenja kognitivne tehnike sproscanja oz. ali kdo to tehniko izvaja pod okriljem obveznega/dodatnega zavarovanja??? Pa se to: ali ze obstaja drustvo oz. skupina ljudi s podobnimi problemi?

Spoštovana Trinity,
še vedno vam priporočam, da se najprej lotite odstranjevanja stesnih situacij.Skupine, v katerih so pretežno zbrani ljudje s to ali ono obliko anskioznosti vodijo mnogi psihiatri pa tudi klinični psihologi, nekateri celo v okvirih storitev zdravstvenega zavarovanja.Naslove boste dobili v brošuri “Kako do zdravnika”.

Pred 5 leti sem dobila čuden napad. Vozila sem se v službo, nenadoma sem občutila omotico, naval vročine v glavo, takoj nato me je stresel mraz po celem telesu, začela sem drhteti in postale so mi mravljinčne roke, natančneje prsti na rokah, mi jih je čisto zvilo, mravljinčenje se je nadaljevalo proti glavi, tudi govorila sem težko, ker sem imela tudi jezik omrtven.Skratka groza!!!
Tisti trenutek sem mislila, da bom umrla. Ustavila sem se takoj, stopila iz avta, k sreči takoj ustavila nekega prijaznega voznika, ki me je peljal v zdravstveni dom.
Tam sem dobila še nekaj podobnih napadov, tako sem tisto jutro končala v bolnici, kjer so mi ugotovili, malo aritmijo srca.Ostala sem na bolniški, dala sem skozi tudi pregled sladkorja, ki je bil v redu.Tako me je doktorica za sladkorne bolnike napotila k psihiatru.Takoj sem šla in se pogovorila o neljubem dogodku.
Psihiater mi je predpisal 2-3 krat na dan 0,25mg Helex in 1/2tabletki Zolof.
Napadi niso bili več tako grozni ampak bili so še.Točno čez 6 mesecev sem zopet dobila popolnoma enak napad kot prvič. Zgodilo se je doma in zopet sem pristala v bolnišnici, kjer so mi preverili srce, ki je bil v mejah normale, vzela sem Helex in bilo je kmalu bolje. Stanje se je kasneje izboljšalo, tako sem imela kar nekaj mesecev “mir” v glavi. Čez leto dni sem po navodilu psihiatra čez poletje prenehala z jemanjem Zolofa, vendar sem jeseni zopet imela stare, ne sicer tako hude, vendar zelo zoprne napade(naval vročine, slabost, vrtoglavica, težko dihanje in neenakomerno bitje srca).Ponovno sem šla k psihiatru, ki mi je zopet predpisal zolof 1/2 tabletke na dan in sedaj ga bom jemala celo leto.
Tako, da helex vzamem po potrebi, ko res čutim, da bo hudo, zolof pa vzamem zjutraj na tešče vsak dan.
Muči me pa moje bitje srca.Skozi dan velikokrat, zvečer pa redno in enkrat močneje, drugič v milejši obliki kar ponori.Za par ali pa tudi več sekund mi grozno razbija in to me zelo, moti. Skratka strah me je, da me bo infarkt.
Ali je to posledica jemanja zolofa? Ali mi ne bo nikoli bolje?
V glavnem, strah me je, da bom umrla!!!!!! V tem je tudi problem mojih paničnih napadov. Izzvala pa jih je smrt moža moje sošolke, ki me je močno pretresla, saj je bil “zdrav” in je kar na lepem umrl – odpovedalo mu je srce.No to je bilo pred petimi leti in od takrat nimam mira pred temi občutki, ki so grozni.
Mirim se, probam takrat odvrniti misli na nekaj drugega in ponavadi mi uspe.
Moti me le čudno bitje srca, saj me kar preseneti, ta nenavaden hiter utrip in to čez cel dan, ko sem mirna, ko sem vesela, ko sem žalostna in ko sem potem že panična.
Prosim, če mi odgovorite : ali naj grem na pregled za srce?
ali bo vedno tako?
Stara sem 36 let, imam 15 in 8 let stara sinova, oba z možem sva kar v stabilnih firmah, vendar vedno nama primanjkuje finančne “špage” enkrat več, enkrat manj.
Sekiram se vedno samo jaz, ki tudi vodim finance, skrbim da moji družini nič ne manjka, skratka, si ne predstavljam, kako bi se znašli, da jaz umrem in to me zelo skrbi.
Obupana.

Spoštovana Obupana,
če so vam v bolnišnici izključili motnjo v delovanju srca ( prirojeno ali pridobljeno srčno hibo) ki podosto obstoja pri paničnih stanjih ali pomembnejše presnovne motnje, bo nadalnje zdravljenje domena psihiatra.Načeloma velja kot priporočilo za terapijo uporaba antidepresivov zadnje generacije( lahko tudi daljšo dobo) hkrati s postopnim urejanjem življenjskih razmer /smiselno razporejanje obremenitev in prostega časa,opuščanje škodljivih navad/ in vsaj suportivna psihoterapija.