Pozdravljeni!

Pravijo, da naključja ne obstajajo, da se vse zgodi z razlogom…

Odraščala sem v družini, kjer med očetom in materjo ni bilo nikdar znakov ljubezni, vedno so bili glasni prepiri, tudi nasilje. Oče je bil vedno “absolutistični vladar” , mati ima vlogo “mučenice”…

Že nekako od konca srednje šole (sedaj sem stara 22) opažam, da izbiram napačne moške. Ponavadi se zaljubim v takšnega, za katerega bi mi lahko zdrav razum govoril, da z njim sreče ne bom našla. Še sama ne vem zakaj izberem takšno pot, me privlačijo “izzivi” ali se morda globoko v sebi bojim moške bližine in se tako raje zapletam z varne distance. Zavestno si namreč ljubezni zelo želim, zato se tudi z dotičnim vprašanjem tako zelo ubadam. Resnično se želim spoznati in ugotoviti kje se skriva razlog za mojo “nesrečo” v ljubezni.

Npr. pri zadnjem partnerju sem doživela velike travme. Še ko je bilo vse v redu sem imela grozne nočne more, saj sem se tako bala, da ga bom izgubila. Verjetno zato, ker sem čutila, da je najina zveza zopet ena od neposrečenih poizkusov iskanja ljubezni. Ob izgubi sem bila tudi fizično prizadeta – nespečnost, depresija, razdražen želodec in posledično huda izguba teže. Ker je od izgube preteklo šele 1 mesec sem še vedno deležna hudega samoprezira in pomankanja samozavesti ter samospoštovanja. Dvomim v svojo privlačnost, ženskost, zabavnost, inteligentnost in ob vsej obremenjenosti sem v začaranem krogu, kjer ni prostora za sproščenost in očarljivost…

Nekako se bojim, da se mi bo problem ponavljal in ponavljal… Da bom pri naslednjem poizkusu ponovno prizadeta in imela tako vse manj duševnega miru.

Si lahko sama pomagam? Priporočate kakšno pomoč? Brala sem o odvisnostih od odnosov pa me zanima, če sem potrebna zdravljenja kakršnega vodi npr. dr. Sanja Rozman? Se lahko sama “ozdravim”?

Za Vaš cenjen odgovor se Vam najlepše zahvaljujem!

Vse to kar ste napisali o sebi drži. Od staršev, kot ste jih opisali, niste dobili dovolj sprejetosti, potrditve, ljubezni. Zato ste kot ženska negotovi, s slabo samopodobo in v nevarnosti, da v življenju povzamete materino vlogo mučenice. Sami sebe ne doživljate kot spoštovanja in ljubezni vredno žensko, zato si tudi izbirate partnerje, za katere vam razum govori, da niso pravi. Na take moške se potem “obesite” in ste nesrečni in vedno znova razočarani. To se vam bo nehalo dogajati, ko boste samo sebe lahko sprejeli tako kot ste in se začutili, kot osebo, ki jo imate radi. Da boste lahko razvili sposobnost za ljubezen, jo morate najprej začutiti v odnosu do sebe. Takrat boste svoje potrebe, želje, pričakovanja, stališča, vrednote…začeli spoštovati in v skladu z njimi tudi živeti. Kako vas doživljajo drugi ljudje, tudi moški, je povezano s tem, kako se doživljate sami. Če sami sebe čutite, kot cunjo, potem se tudi drugim zdite cunja, s katero lahko vsak briše prah. Ko boste torej začutili, sprejeli, našli samo sebe, potem ne boste več odvisni od patoloških odnosov do moških in si boste znali poiskati ustreznega partnerja. Poiščite si strokovno pomoč, ker v tem procesu potrebujete vodenje in oporo trapevtske skupine.

Alenka B