En lep pozdrav

S punco sva skupaj že skoraj dve leti in vem da je edina s katero si želim vedno biti. Zadnje čase me vse bolj utesnjuje njena bližina in ne morem si kaj, da ne bi zavestno pomislil, da bi si vzel čas le in samo zase. Hkrati pa me prevzame neko panično občutje, da jo bom izgubil. To pa se mi zdi najhujša mora! Prav zares si je ne želim izgubiti, ob njej pa se vendarle ne počutim več najbolj izpolnjenega.

Samo toliko!

LP

Pomisli skorajda vsak, nikoli pa nima nihče idealnega dneva. Torej, važno je tisto koliko vložiš v zvezo. Na koncupa sprejmeš takšno kot je.

Primož

dvadva … in kaj si se odločil oz. kaj si naredil?

Če bi jaz vedela, da se to dogaja mojemu možu preden je počilo.
Povej ji , razloži, se pogovori. Verjamem, da bo razumela. Jaz sem. Že je imel svobode kolikor je hotel, pa ga je utesnjevalo. Pa mi je povedal. Pa je ima še več (v glavi). In veš kaj? Mislim, da ga ne utesnjujemo več toliko. On pa ne beži več stran. Nameto več si vzame manj. Samo zato, ker ve, da ima kolikor rabi.

Povej ji!

Lučka

Živjo!

To je čisto normalna želja in potreba! To rabita oba in če bosta drug drugemu dala malo svobode, bo to samo utrdilo vajin odnos.
Počasi se navadi, da si vzameš tudi kakšen dan zase in to privošči tudi tvoji punci.
Pripomniti pa moram, da si še zelo mlad in da sploh ni nuno, da bo sedanja punca s tabo celo življenje. Kajti življenje je zelo dinamična in spremenljiva stvar in nič usodnega ni, če se s kom razideš, saj potem vedno pride kakšen drug.
LP