na novo odkrita ljubezen…
Stara sem 34 let in kuham v manjšem lokalu. Nimam družine, nimam fanta, živim sama, čez dan kuham, zvečer grem na sprehod ali žuram… Skratka, uživam. Ko sem živela doma, so me matrali, pa sem na brzino končala prvo šolo, na katero sem bila sprejeta in zdaj pač delam v tem lokalu.
Prijateljice natakarice so face, lepo se razumemo, se pogovarjamo, hecamo in všeč mi je tak način življenja. Ni mi treba razmišljati, ni se mi treba sekirati…
Začelo pa se je sredi oktobra. Naš lokal ima študentske bone in neka študentka dokaj redno zahaja v naš lokal. Je videti še mlada, verjetno brucka, luškana punca. Ker pride tako pogosto, jo že čisto poznamo, vemo, da bo naročila “na študenta” (na bon), vemo za katero mizo bo sedla in vemo, kateri meni ji je najbolj všeč in katerega nikoli ne naroči. Vemo, kakšno solato ima rada in katere ne mara,… vemo marsikaj o njej.
Počasi opažam, da mi je zelo všeč, bojim se celo, da sem se zaljubila vanjo. Čisto zares.
Vedno se zanjo še posebej potrudim (kolikor se pač da), ji nabašem veliko porcijo, ji naredim tako, kot vem, da ima rada.
Začela sem celo razmišljati o sebi, o svojem življenju (tega prej nikoli nisem počela!), kako bi tudi jaz lahko kaj doštudirala in naredila nekaj iz sebe, tako kot bo to dekle.
Ampak ne zdi se mi, da sem ji manjvredna. Jaz kuham, ona to poje in potem lažje študira…
Ko se je februarja zamenjal urnik, je nekaj časa ni bilo; tisti dnevi so se mi vlekli in bala sem se, da je kar ne bo več. In strašno sem se razveselila, ko je spet prišla, ko se je nasmejala… Kadar nimamo veliko gostov, se naslonim na okence in jo skrivaj opazujem, kako je, njen zamišljen pogled, včasih kaj bere…
Vem da to ni nek problem, na katerega bi lahko odgovorili z nasveti, ampak morala sem nekomu zaupat, kar čutim. Ne verjamem, da bi sodelavke razumele.
Hvala.
Dobrodošel je vsak komentar, mnenje.
Tukaj smo zato, da lahko izlijete svoje razmišljanje in na vas ne bo nihče kazal s prstom.
rekel bom samo to, da se življenje ne konča ko naredimo šolo ali pa kaj podobnega, ampak je smisel življenja vsak dan znova odkrivanje življenja in nas samih.
primož
Zivjo, Darja!
Jaz bi te predvsem okregala, ker sploh pomislis, da si manjvredna, ker nimas sol. “Narediti kaj iz sebe”, ni misljeno, da hodis cetrt stoletja v solo (jaz sem), ampak da si uredis zivljenje tako, da si z njim zadovoljen. (Jaz pa kuhati ne znam.)
Kaj pa naj ti svetujem? Hm, ne vem. Poskusi navezati stik z njo, potem pa bos videla. Meni je bila noro vsec vaditeljica aerobike, kljub vecletni “normalni” zvezi. Razen sanjarjenja nisem naredila nic in je pac “slo mimo”.
kakorkoli se bos odlocila, ti zelim veliko srece
V petek mi je uspelo spregovorit z njo!
Prišla je kot običajno in se napotila k šanku (to vedno naredi, nikoli se ne usede in čaka, da natakarica do nje pride, ampak pri šanku naroči in potem sede). Natalija je ravno stregla, Sergeja pa je bila na stranišču. Ne vem, kam je izginila Staša, ampak nenadoma sem bila jaz edina tam. Pogledala me je in se mi nasmehnila takooo lepo!
Potem je rekla: Dons bi pa piščančje kokete … s pomfrijem. Samo nasmejala sem se in ko me je vprašujoče pogledala češ zakaj se smejem sem rekla da zato, ker sem vedela, da bo hotela zraven pomfri in ne pečen krompir. Se je široko nasmejala in sedla, jaz pa sem pohitela v kuhinjo.
Pomislila sem, da bi ji z omako naredila srček ali kaj podobnega, ampak nisem.
Dokler je jedla so se vrnile kolegice in smo klepetale, jaz sem stala tako, da sem videla dekle.
Ko je odhajala je še stopila k pultu da ‘plača’; slonela sem tam in jedla jabolko, ona pa je odprla indeks in dala Nataliji bon. Uspelo mi je videt, da ji je ime Petra.
Potem je lepo pozdravila in je šla.
In mi je spet polepšala dan.
Ej, tako simpatične kuharice, ki tako doživeto in lepo opisuje dogajanje in svoje občutke pa še ne:) Lahko bi pisala roman v nadaljevanjih za kakšen časopis, če se še malo izpiliš:)
Mislim, da ti je ta študentka všeč, ker si vanjo sprojecirala svoje želje in hrepenenja. Všeč ti je njen način življenja, čeprav je sploh ne poznaš. Poznaš pa svoje želje. Tudi jaz sem kdaj imela podobne občutke. Tista punca pa je zdaj ena mojih najboljših prijateljic.
Uživaj v življenju in vsem in nikdar se ne smeš počutiti manjvredno. Si zanimiva oseba.