mož in pornografija
Ne znam se soočiti z moževo odvisnostjo od pornografije. Vem, da je to družbeno sprejeto ‘normalno’ početje, a mene stisne, ko pomislim, da se zadovoljuje ob gledanju drugih žensk. Res je, da mi primanjkuje samozavesti, kar verjetno še potencira moje doživljanje. Enostavno ne razumem, zakaj to potrebuje, ko lahko z mano kadarkoli. Vsakič, ko ga zalotim, se bolj umaknem vase. Prizadele so mi skrivalnice, laži…2 meseca je bil brez, zdaj spet gleda. V tem času je tudi najina spolnost zamrla. Meni enostavno ni več do tega. Hudo je obema. Nevem kaj naj naredim, ker takole ne gre več.
Enjar,
v zvezi s pornografijo v partnerstvu je že kar nekaj napisanega, zato toplo priporočam rabo preprostega iskalnika, ker boste hitro prišli do različnih situacij in zornih kotov obdelave te tematike.
Glede vajine težave bi najprej poudaril perspektivo pri težavi, ki jo izpostavite že v prvem stavku: ne vem zakaj bi se vi soočala z moževo zasvojenostjo, zanjo je odgovoren sam. Fino bi bilo, ko bi bil mož tisti, ki bi na forumu izkazal iniciativo. Vi ste odgovorni za postavljanje osebnih meja in skrb za osebno dostojanstvo in samospoštovanje, ki se kaže v odgovoru na vprašanje – ČEMU in DO KOD vse to dopuščam?
Kar je »v družbi sprejemljivo« je pogosto priročen izgovor nemočnih (tudi inštitucij, ne le oseb), saj posamezniki nismo v intimnih odnosih z družbo, ampak z osebo, s katero smo na enkraten in neponovljiv način povezani in do katere čutimo ekskluzivno povezane vsebine. Odtod si lahko mislim kakšni so vaši občutki, pa čeravno nisem ženska. Živeti ob zasvojenem možu od pornografije pomeni biti odveč, »na drugem mestu«, biti ponižana, čutiti se prisiljena v gnus in sram, ki ne sodi v zdravo partnerstvo, pa čeprav si ga še kar naprej dovolite. Osebne meje lahko ustvarite in ohranjate – le vi. Zaradi spoštovanja do sebe (in otrok).
Drugače rečeno, moža je potrebno z nesramnim in gnusa polnim početjem čimprej soočiti, da s tem nekaj naredi. Najbolje je, ko za soočenje poskrbi sam. Z izdajstvom povezane teme in čutenja so osrednja reč te nesrečne dinamike. Vendar kljub občutku prisile mu tega ni potrebno nenehno početi, saj lahko prevzame odgovornost in postane spoštljiv do sebe, svojega telesa, vas in cele družine. Lahko si povrne (samo)zaupanje in lepoto v odnosu, kakor tudi vi. Toda brez ODLOČITVE – discipline, nadzora in vztrajnosti ne more priti do sprememb. Spremenimo pa lahko le sebe.
Vsako prisilno ponavljanje je kompleksna oblika obrambe pred notranjo bolečino, s katero še ne znamo zdravo ravnati … predajanje pornografiji seveda predstavlja čustveno, miselno in telesno zlorabo – sprevrženo izdajstvo v odnosu. Dogaja se, ko ena stran v odnosu ne zmore varnega stika in predelave bolečih čutenj, za katere je potrebno prevzeti odgovornost. Zadaj je vedno bolečina, ki jo je potrebno šele odkriti, imenovati, nasloviti in ozavestiti. Običajno je pri moškem prisotnega še veliko strahu pred predajo eni ženski, enemu odnosu.
Kot že nakazano, dinamike so globinske narave in teh se je potrebno pošteno dotakniti in jih razdelati na več ravneh. Lahko to storita brez ali pa s strokovno pomočjo. Ključni pri tem so: pripravljenost na spremembe na sebi, tj. prevzemanje odgovornosti zase in za odnos ter spoštljivo vztrajanje v odnosu.
Vsega tega vam želim,
Hm… ste mi dali misliti… Pri nama je situacija obratna, to počnem jaz (res pa je, da vedno samo takrat, kadar sem sama doma), mož pa ne. Enkrat sem mu to omenila, pa ne vem, če ga je kaj posebej pretreslo, pravi samo, da on tega ne potrebuje, oz. v tem ne vidi nobenega čara. Jaz pa zelo uživam in mi pomeni odlično sprostitev. Sploh pa zaradi tega nisem opazila, da bi bil najin odnos kaj slabši, prav tako si moža še vedno želim in imava redne spolne odnose. Tudi na ostala področja mojega življenja mislim, da to bistveno ne vpliva. Ali je kljub temu moje početje gnusno in bi se morala počutiti krivo, oz. njim prekiniti, si poiskati terapijo…?
Spoštovana Anastasija TS,
ne podcenjujmo moč zanikanja. Vprašajte moža, pogovorite se z njim o tem početju in kaj vaju v odnosu osrečuje, veseli in kaj žalosti, jezi itn. – dobila boste odgovor. Sploh pa je ključno vprašanje koliko je potemtakem vajin odnos enkraten, ekskluziven, koliko je v njem predanosti, zvestobe? Kaj se je zgodilo z mejami in razmejitvami?
In zakaj potem pravijo, da je samozadovoljevanje normalna stvar (no, razen Cerkve, za katero naj bi bilo to greh)? In vsak si pri tem pač pomaga z različnimi stimulacijami (odvisno, ali je bolj vizualni ali retorični tip človeka). Še vedno menim, da problem nastane takrat, kadar začne samozadovoljevanje nadomeščati človeške odnose, kadar partner zaradi tega trpi oz. se počuti prikrajšanega ali kadar postane samozadovoljevanje obsesija oz. zasvojenost. In to se po mojem dogaja v življenju Enjar, ki je napisala zgornji post. In verjamem, da punca zaradi takega odnosa zelo trpi.
Sicer pa mislim, da ni človeka, ki se ne bi samozadovoljeval, le da nekateri to priznajo, drugi pa ne. In ne vem, če je bistvenega pomena, ali to počneš s pomočjo revij, interneta.. ali pa s pomočjo domišljije. Kakorkoli že, jaz vsega ne bi metala v isti koš, saj kot pravim, gre tu za precej različnih stvari…
Pozdravljeni,
tudi sama imam podobno težavo.
Z možem sva skupaj 5 let. Od samega začetka se borim z internetno pornografijo.
Na začetku je bilo tako hudo, da je to počel med službo, po službi itd. Registrial se je kot samski moški in podobno.To je počel čeprav sva imela odnose tudi po 3 x na dan. Bila sva aktivna vedno večkrat na dan. Danes pa mi niti na misel več ne pride tudi če po teden dni ne.
Nikoli mi še ni povedal kaj počne vedno sem naletela na kakšna elektronska sporočila ker se je kje registriral ali pa sem enostavno naletela na stran ki jo je obiskal. Potem ko sem vse našla že večkrat on prizna se orpaviči in potem spet ponavlja. Spretno briše po novem zgodovino tako da nevem kaj počne. Imava odgovorne službe ampak on je neresen tudi službe ne jemlje resno. Bolj se posveča pornografiji kot delu.. Zgubila sem se mlada sem pred sabo imam še celo življenje. Zarad tega zelo trpim saj gre v skrajnost. Najbolj me motijo laži in prikrivanja. Ali obstaja možnost da neha? Čeprav sem ga neštetokrat v solzah prosila? Ali naj grem stran preden pridejo otroci? Bojim se da bom trpela celo življenje, imam občutek da je to bolezen.
Dejstvo: če nekdo gleda pornografijo mu nekaj manjka oz-mu nekaj v odnosu ni všeč ali mu manjka.
Ali bolj neposredno: očitno hoče še kaj več, kot najde pri seksu v konretnem odnosu.
Mogoče bi pomagal pogovor, predvsem pa velika mera realnosti.
Če drugemu partner/partnerica ni preveč telesno privlačen (, debelost, zanemarjenost,celulit, povešena prsa..), ali je tog/toga pri seksu, ne mara sprememb, prilagoditve, to lahko povzroči iskanje nadomestka-namišljenega (porno) ali pravega (varanje..
Žal je tako in tega ne spremeni nobena terapija ali teorija
Nekaj je normalno gledaje porničev, kot jih gledajo VSI fantje in možje, več ali manj. Nekaj je pa odvisnost, v primeru Krizaa, vidim jaz odvisnost. Krizaa, bolje da greš ja, če se sam ne želi potruditi za to, da svojo odvisnost prežene, se tudi ti lahko postavljaš na mezince pa ne bo nič. Za zvezo se trudita oba, če se eden ne, drugi trpi- tako kot sedaj ti.
Zanimivo je tudi to, da je vse več žensk odvisnih od pornografije. Za moje pojme je to globoka iluzija..moški, ki to počne nekako ne “obožuje” svoje ženske..nekateri se v lenem umu sploh ne premamijo in sprašujejo kako to vpliva na njihov partnerski odnos..ta čas je prepariran s tem in verjamem, da bo prišel čas, ko ne bo ljudem več to v izziv..spolna energija je zelo močna, saj smo iz nje tudi posredno nastali, vendar spodbujanje k tej energiji izčrpava našo koncentracijo in voljo..
Čeprav se moški ali ženska zavedata, da je porno film določeno igranje in so ženske umetno obdelane, jim na podzavestnem nivoju ta stvar narekuje določene smernice seksualnosti, in ta v pornografiji nikakor ni realna..
Če stvar pogledamo še iz energetske kontaminacije, je potreba po spolnosti večja in večja in gledanje pornografije le ni takšna nedolžna stvar, kot jo sprejema družba..
Vidi se že v samem partnerskem odnosu in izražanju..
Poglejte stvar telegonije..ampak to je že globoka tema in mnogi bi me obsojali..
Vse stvari na 5 čutnem uživanju vodijo v rahlo brezčutnost..v površinskost, in to se kaže tudi v partnerskem odnosu..
In če ne bi obstajala podzavest bi bilo ogled pornografije le trenutnega značaja, tako pa se vse nekam vtisne…in tu je problem..
Kot rešitev pa ne vidim drugega izhoda, kot poglobitev v nas, zakaj nas to moti in mirna obrazložitev partnerju..seveda je odvisno tudi od dojemljivosti partnerja in njegovega mišljenja..
Težko je včasih v teh časih okupiranosti z mrtvili..čas tehnike nam ne obeta nič dobrega in odnosi so postali površinski..
Pozdravljeni,
tudi jaz ze že dobri 2 leti soočam s tem. Sicer je moj mož zelo malo doma, ker dela kot voznik, vendar kadar pa je, pa vsak prosti trenutek izkoristi za gledanje pornografije na internetu. To me zelo žalosti in počutim se manjvredno, ker drugače nimava težav v spolnosti, vsaj jaz mislim tako,ker vsakič ko je doma imava redne spolne odnose, tudi po večkrat na dan. Sedaj se mi poraja vprašanje ali mu jaz ne zadostujem več, mu nisem več zanimiva….sicer se skušam pogovoriti z njim, mu dam vedeti, da to zame ni normalno, vendar dobim nazaj odgovor, da je to moj problem in ne njegov in da naj neham “težit”. Po prvem odkritju je začel brisati zgodovino na na računalniku, sedaj tudi tega več ne počne in če pogledaš v zgodovino ima skoraj same porno strani, da pa ne govorim koliko porno filmov imam shranjenih. Meni to počasi načenja živce, ker vidim, da sem sama in nemočna pri tem. Drugače se dobro ujemava, vendar se jaz počasi ohlajam zaradi njega, ker me njegov odnos resnično moti. Najblolj pa me žalosti, ker vidim, da je še veliko drugih žensk kot jaz in vidim, da nisem sama. A nam sploh lahko kdo pomaga? Nasvet oz. pripomba moderatorja, da je to problem moža meni, roko na srce, nič ne pomaga, ker moj mož pač v tem ne vidi problema. Kaj mi je storiti? Pogovor ne pomaga, sicer pa se o tem sploh noče pogovarjati, jaz pa sem potem samo še bolj žalostan.Opažam pa, da skuša v najino spolno življene vnesti “poze” iz porno filmov, kar pa ostro zavrnem in včasih je že prav grob in to me odbija. Najbolj pa me odbije, ko mi predlaga skupen ogled porno filma – jaz tega preprosto ne morem-me sili na bruhanje – ali pa naj 1x pristanem in bruham od gnusa pred njim?….
Meni je pri pornografiji jasno predvsem naslednje:
– ko pornografija nadomešča druge stvari v življenju ali partnerskem odnosu, je škodljiva (in je izraz neke težave)
– ko pornografija ne nadomešča nečesa drugega in z njo ne zapolnjujemo praznine ali od nje nismo odvisni, ni škodljiva.
Preprosto. Jaz pornografijo dojemam kot samo še eno stvar, ki je enim v užitek, drugim ne. Gledam jo večinoma sama, ker mi je všeč, da se partnerju popolnoma posvetim, ko sem z njim, in me to tudi dovolj vzburja. Zdi se mi, da je ogled pornografskega posnetka enkovreden ogledovanju holivudskih lepotcev na ekranu – vizualni dražljaj, ki prinese spolni užitek. Nekako tako, kot si za potešitev želje po gurmanskih užitkih včasih privoščim kavo s smetano, tortico ali velik sladoled. Užitek, ki postane škodljiv le, ko se z njim pretirava.
Zato ja, menim, da partner, ki ogled pornografije skriva ali pa se zaradi nje izogiba resničnim spolnim stikom s partnerjem, ima težave in potrebuje strokovno pomoč.
Za vse ostale pa – ne delajte panike. Tudi vi ste pod obleko goli in ste na svet prišli zato, ker je nekdo seksal. In nihče vam ne garanira, da ni ob seksu fantaziral o kakšnih sličicah (gibljivih ali ne) golih teles v akciji, hehe.