Motnje pozornosti
Velik je napisanega,malo storjenga. Krivec ni nobeden,pac se taksen otrok rodi. Mi smo adhdjevci od tretjega leta starosti…sprejela sem vse vidike splosne medicine,z otrokom pa delam z naravnimi substancami.
po kratkem casu so bili ze vidni obcutni rezultati.
zadeve s katerimi se posluzujem niso dostopne v nasi preljubi dezelici in se dolg ne bodo.
dejstvo je,da vsa ta zdravila in razni strokovnjaki samo potiskajo vzrok v ozadje in blazijo posledice…zame to ze davno ni bilo dovolj,ker hocem ziveti in hocem,da moj otrok zivi, ne pa da je konstantno pod pomirjevali dokler se ne bo zavedal samega sebe…potem bo pa padel med ljudi kot vesoljec,ki sploh ne ve,kje in kaj je pocel zadnjih 10 let…
Dejstvo je se, da dalj casa kot otrok dela eno stvar,npr trga nogavice,ko mu je dolgcas,torej vedno…to je moj pocel, tezje ga od tega tika odvrnemo. Midva delava stvar po stvar,traja max 2tedna,da opusti tik. Mogoce,mogoce zadevo v roku enga leta ponovi 5x ampal prej ne kot ja, in v eni minuti neha. Tko je bilo z izpadi jeze, odhodi iz ucilnice, tekom mimo mene ko sm prisla ponjga, nobenga hvala ko je kaj dobil, brcanje z nogami,igranje s priborom,petje,.pri mizi. Zdaj ko razmisljam za nazaj,vidim,da sva brez terapevtov,tablet in obravnav sigurno naredila vec samadva…
ker je zadev za uravnavanje na naraven nacin miljon, ne bom pisala tle romana,ce pa katero zanima… [email protected], pa se lahko srecamo na kavici in pogovorimo. Sem pa iz lj. Lp
Tema je sicer že zelo stara, a se kljub temu vleče že 4 leta in verjamem da za nekatere starše še kako aktualna, zato verjamem, da se marsikateri starš sprašuje kako pomagati? Iskreno pa upam, da so starši oz. mamica Sara 78 uspešno rešili težave in je sin našel način kako se živeti in funkcionirati sam s sabo.
Za vse staraše ki, ki opažajo težave pri otrocih,;
1. stvar, oglasite se pri šolski pedagoginji.
2. sprožite postopek za usmerjanje, ( to lahko storite tudi vi sami ) oz. verjetno bo šola poskušala izčrpati vse notranje oblike pomoči DSP, dodatni pouk…
3. Vseeno kljub pomoči na šoli, pojdite na Center za Svetovanje in si pridobite informacije ( čakalne dobe za odločbe so bile dolge, otrok je pa trpel) stvari se danes veliko hitreje premikajo in prej ko dobite papirje, hitreje lahko šolski pekel svojega otroka spremenite v neko pozitivnejšo izkušnjo.
4. Raziskujte! Danes imam že domala vsako gospodinjstvo internet, informirajte se. Berite izkušnje staršev, povezujte se.
5. Ne bodite trdno zabetonirani pri ” diagnozah” , bodite kritični in informacije vedno preverite.
6. Ne oklevajte in z veseljem sprejmite ponujeno pomoč, včasih ne zmorete sami in potrebna je pomoč strokovnjaka. To še ne pomeni, da ste slabi starši.
In še dobronamerni nasvet: Center za svetovanje in Šola sta odlični instituciji, a zaradi prezasutosti in preobremenjenosti kljub strokovni usposobljenosti, ne morejo nuditi otroku tiste prave opore in načinov dela. Za to je potrebno otroka resnično spoznati. Le vi, ki z otrokom živite ga zares poznate, vendar na koncu le otrok ve, kako je v njegovi koži. Velikokrat se zaradi stresa ( ne pomanjšujte te besede, ne dogaja se samo vam ) otrok razvije slabo učno samopodobo, ima nizko samozavest, je jezen, žalosten, razdražljiv,…..
Pomislite, kako bi se počutili vi…. postavite se v njegovo kožo in mu resnično poiščite primerno pomoč.
Včasih to lahko pomeni samo vpeljati novo osebo v otrokovo domače učno okolje. Nekoga, ki z otrokom dela, ki je strokovno usposobljen. Ne govorim o konstrukcijah ampak o pomoči, ki je bazirana na tehnikah, ki resnično delujejo in pomagajo. Ne zatekajte se takoj k medikamentom, obstajajo precej preprostejše rešitve.
Za dodatne informacije me lahko kontaktirate po mailu, z veseljem pomagam z nasveti in izkušnjami.
[email protected]
Sončen pozdrav
Tema je sicer že zelo stara, a se kljub temu vleče že 4 leta in verjamem da za nekatere starše še kako aktualna, zato verjamem, da se marsikateri starš sprašuje kako pomagati? Iskreno pa upam, da so starši oz. mamica Sara 78 uspešno rešili težave in je sin našel način kako se živeti in funkcionirati sam s sabo.
Za vse staraše ki, ki opažajo težave pri otrocih,;
1. stvar, oglasite se pri šolski pedagoginji.
2. sprožite postopek za usmerjanje, ( to lahko storite tudi vi sami ) oz. verjetno bo šola poskušala izčrpati vse notranje oblike pomoči DSP, dodatni pouk…
3. Vseeno kljub pomoči na šoli, pojdite na Center za Svetovanje in si pridobite informacije ( čakalne dobe za odločbe so bile dolge, otrok je pa trpel) stvari se danes veliko hitreje premikajo in prej ko dobite papirje, hitreje lahko šolski pekel svojega otroka spremenite v neko pozitivnejšo izkušnjo.
4. Raziskujte! Danes imam že domala vsako gospodinjstvo internet, informirajte se. Berite izkušnje staršev, povezujte se.
5. Ne bodite trdno zabetonirani pri ” diagnozah” , bodite kritični in informacije vedno preverite.
6. Ne oklevajte in z veseljem sprejmite ponujeno pomoč, včasih ne zmorete sami in potrebna je pomoč strokovnjaka. To še ne pomeni, da ste slabi starši.
In še dobronamerni nasvet: Center za svetovanje in Šola sta odlični instituciji, a zaradi prezasutosti in preobremenjenosti kljub strokovni usposobljenosti, ne morejo nuditi otroku tiste prave opore in načinov dela. Za to je potrebno otroka resnično spoznati. Le vi, ki z otrokom živite ga zares poznate, vendar na koncu le otrok ve, kako je v njegovi koži. Velikokrat se zaradi stresa ( ne pomanjšujte te besede, ne dogaja se samo vam ) otrok razvije slabo učno samopodobo, ima nizko samozavest, je jezen, žalosten, razdražljiv,…..
Pomislite, kako bi se počutili vi…. postavite se v njegovo kožo in mu resnično poiščite primerno pomoč.
Včasih to lahko pomeni samo vpeljati novo osebo v otrokovo domače učno okolje. Nekoga, ki z otrokom dela, ki je strokovno usposobljen. Ne govorim o konstrukcijah ampak o pomoči, ki je bazirana na tehnikah, ki resnično delujejo in pomagajo. Ne zatekajte se takoj k medikamentom, obstajajo precej preprostejše rešitve.
Za dodatne informacije me lahko kontaktirate po mailu, z veseljem pomagam z nasveti in izkušnjami.
[email protected]
Sončen pozdrav