Imam sina, ki bo maja star 4 leta.
Letos je v vrtcu spremenil vedenje (oziroma je prej bil še tako mali, da mogoče te zadeve niso prišle do izraza).

V vrtcu je izredno miren, noče govoriti, ne zna se vklopiti v družbo.
Ko se je z njim “pogovarjala” v vrtcu, je ocenila, da zaostaja v razvoju, da je cca. na stopnji 2-letnega otroka.

Potem smo se z možem dogovorili, da poda še eno oceno, tako da smo ga odpeljali k njej v pisarno.
Tam je noramlno sodeloval, rekla je, da je normalno razvit, le da mogoče govori malo slabše od vrstnikov, za kar je svetovala obisk logopeda.

Mene pa sedaj zelo skrbi.
Res dosti krat presliši, ko ga kličemo in ga težko pripraviti do tega, da sledi navodilom. Ampak vedno sem bila mnenja, da je razvajen in trmast in zato takšno obnašanje.

V vrtcu je miren, ne moti, sedi in “razmišlja”.

Kaj mi svetujete? Kakšne druge preglede?
So to znaki avtizma ali kakšnih motenj pozornsoti?
Na kaj naj bom pozorna?

hvala in lp

Maruša,

težko rečem iz tako skromnega opisa, zakaj gre.
Se otrok v vrtcu dobro počuti? Je menjal skupino ali vzgojiteljico?
Vsekakor obiščite še logopeda.

Pozdravljeni

Opis je res precej skromen. Možno je, da gre za kakšno motnjo avtističnega spektra….poudarjam MOŽNO, še zdaleč ne nujno.

Ker vidim, da ste v skrbeh za sina, mislim, da bi bil na mestu kakšen posvet s pediatrinjo,ki vas bo po potrebi napotila k psihologinji ali razvojni pediatrinji. Podajanje nekih ocen v vrtcu na kateri starostni stopnji je otrok, se mi ne zdi primerno. Sicer samo omenjate “v vrtcu ga je pregledala”…….kdo? Psihologinja? specialna pedagoginja?

Lep pozdrav

Zamenjal je skupino, vzgojiteljice, preselili smo se in še sestrco je dobil.

Sicer nisem iz stroke, ampak tole pa moram komentirati, ker sem ob tvojem vprašanju o motnji in obrazložitvi situacije osupnila. Če ni provokacija, potem je skrajni čas, da se doma malo poučite o psihi in nežnih dušicah majhnih otrok. Tole, kar se mu dogaja, bi še marsikaterega čustveno zelo stabilnega odraslega vrglo iz tira ali v depresijo, kaj šele štiriletnega otroka.
Pa kakšen avtizem, no, to je zgolj reakcija na vse, kar se mu dogaja zadnjih, predvidevam, osem mesecev. Pa saj je vsaka od štirih situacij, ki jih opisuješ, že sama zase dovolj stresna za tako majhnega otroka, tule pa so zgrmele nanj kar vse naenkrat. In stiska še ni motnja, lahko pa postane, če ne boste nekaj ukrenili v smeri pozitivne pozornosti.
Otroci niso mali odrasli ali roboti, imajo celo to smolo, da si življenjske situacije, ki so za odrasle nekaj normalnega, predstavljajo dostikrat po svoje ( beri: grozljive ). Zato jih je treba opazovati in jim prisluhniti, da bi jih spoznali in tako tudi pravočasno pomagali, kadar so v stiski.
Vzemi si čas samo zanj, pogovarjaj se z njim, kaj on misli o novi vzgojiteljici, o sovrstnikih v skupini, kaj mu je všeč in kaj ni. Pojdi z njim po sobah v novem stanovanju ali hiši in naj pove, kako bi on uredil sobe ali s kakšno barvo pobarval stene. Vpelji ga v odnos z dojenčico, ampak še vedno imej v rezervi nekaj časa samo zanj.
Če mu boste posvetili malo več svoje pozitivne pozornosti, ne samo negativne, kadar ne sledi navodilom, bo počasi pokukal iz votlinice, kamor se je umaknil.

Tžeko je biti pamenet na podlagi opisa, ampak se nekako strinjam, da so opisane stvari stresne že za odraslega, vsekakor pa tudi za otroka.
Predgam vam, da si vzamete čas samo za sinka in ta čas posvetite samo njemu.
Bom pa vprašanje posredovala še Francki.

smo bili pri psihologu, psihiatru in je definitivno razvil motnje avtističnega spektra,…

Maruša,
predlagam vam, da otroak pregleda še pedopsihiater, da potrdi sum na SAM.