Potrebujem vaš nasvet.Zakaj in čemu naprimer moški teka za poročenimi ženskami?
Zakaj si izmed vseh zbere in se zaplete ravno s poročeno?Imam moškega,ki je to počel pred mano tudi jaz sem na žalost med njimi,ki sem sedaj znjim.Vendar brez težav ne gre saj me takšna nagnjenja potih motijo na vprašanja pa ni odgovora le slaba volja da sem sitna.Sem res sitna?Koliko pa sploh lahko verjamem temu partnerju,da si spet ne bo nakopal kakšno takšno.Dokazov za zdaj sicer nimam odkar sem znjim vem pa da se je prej zapletal znjimi.Ali gre tu za kakšno resno motnjo v karakteru ali pač naletijo ravno takšne?Moški jih ima že 50 večinoma je njegovo življenje potekalo v takšnem krogu,da se je skrival,hodil k ženskam na skrivaj,ko so možje odšli v službo skratka razburkano življenje.On pravi pusti kar je bilo,kako pa naj vem da ne gre za ustaljen vzorec?Da je živel tako me pred leti ni toliko zelo motilo,sedaj pa me njegova preteklost,mišlenja in hotenja zelo motijo.Njegove zveze s poročenimi so se dogajale pred mojim poznanstvom znjim.Nimam pa dokazov,da se dogaja tudi sedaj ko sem znjim le nekaj na njem mi ne da miru ne vem kaj to je.Mislite,da je ta oseba sploh zmožna zvestobe?

Pozdravljeni, rogla!

Najprej citiram svoj odgovor Andreji oz. Pangi pod to temo, katere naslov ste si tudi vi izbrali, in ki sem ji odgovarjala 2.9. leta 2010 (Moški, nesamozavest, laži, ženske, varanje…):

»Na vaše vprašanje zakaj večini moškim ni dovolj ena ženska je težko odgovoriti. Najprej se ne strinjam z vami, da je večina moških takšna. Morda imate vi takšne izkušnje in je trenutno okrog vas res morda več takih moških, toda to še ne pomeni, da ne obstajajo tudi moški, ki jim zvestoba in partnerstvo/zakon/družina in vrednote nekaj pomenijo.

Vzroki zakaj moški tako obupno potrebuje potrditve več žensk, zakaj mu ni dovolj ena partnerka, pač pa vedno nove ženske, s katerimi vara in prizadeva partnerko z laganjem, prikrivanjem in manipulacijo, zlasti pa z gnusom in sramom, so različni. V osnovi je sigurno tak moški izredno nesamozavesten in ima slabo samopodobo, morda ne verjame, da lahko osreči žensko, se orientira morda samo na lepe začetne trenutke in na spolnost, ne zmore ali noče oz. ni pripravljen graditi odnosa z eno žensko, potem, ko odnos postane tudi naporen, zahteven, zapleten, boleč… (in mu je lažje zavreči prejšnjo partnerko in začeti nov odnos, ki sprva obeta spet samo najlepše, žal pa je zaljubljenost šele začetek in še nič ne govori o pravem odnosu, ki naj bi ga oba skupaj šele razvila in nenehno gradila…). Sigurno tak moški ne prevzema prav nobene odgovornosti za svoj odnos, je nezrel, neodrasel in osredotočen samo nase, po drugi strani pa očitno tudi ni pripravljen (oz.mu ni potrebno) narediti ničesar, da bi se spremenil.

Velik del odgovora zakaj je takšen kot je, bi našli iz »predelave« njegovega odnosa z mamo, pa iz njegovega odnosa z očetom, pa iz odnosa med mamo in očetom, pa iz odnosa z brati/sestrami ipd. Odkod mu vzorci, da mu ni bilo potrebno prevzemati odgovornosti, zlasti pa odkod vzorci, da iz stiske pobegneš v afere, je stvar, ki jo je potrebno odkriti v konkretnem družinskem sistemu, zelo pogosto pa se modeli oz. vzorci reagiranja (tudi prevare) nezavedno prenašajo tudi v naslednje generacije. Če so zadaj še kake travme, zlorabe, morda celo spolne zlorabe, je stvar še toliko bolj kompleksna in jo je potrebno odkriti in predelati v terapevtskem procesu.

Odgovor zakaj vas privlačijo točno določeni partnerji, ki vas samo prizadenejo in izkoristijo in zapustijo, je sicer navidezno enostaven, vendar ga je toliko težje preseči. Zaljubljenost in privlačnost je nezavedna izbira naše podzavesti (nezavedne podobnosti iz odnosa z mamo/očetom). Privlačijo nas točno določeni partnerji, ki nam obljubljajo doživeti podobno vzdušje, ki nam je iz družinskega sistema že poznano, toda tokrat z željo po drugačnem razpletu, ki bi omogočil zaceliti rane… Gre za nasprotujočo izbiro – nekdo, ki bo tak kot npr. oče in vendar ne bo tak kot oče in bo na koncu postal tak, kakršnega si želimo. Privlačna nam je torej točno »kopija« očeta/mame, čeprav si želimo »idealnega« očeta/mamo. Če je npr. oče imel druge ženske, nam bo nezavedno privlačen partner, ki bo imel druge ženske (ali pa bomo mi sami menjavali ženske oz. partnerje). In od izbranega partnerja (ki ljubi druge ženske) pričakujemo, da ne bo imel drugih žensk, kar je čisto protislovje. Da partner ne bo potreboval drugih žensk je povsem njegova odločitev, ki jo mora predelati on sam in na to ne more vplivati nihče drug. Je stvar osebne zrelosti, če se on sam za to odloči in je za to pripravljen nekaj storiti. Na drugi strani pa je stvar partnerke, da ugotovi do kdaj bo takšno razmerje še dopuščala, do kje je pripravljena iti ona oz. v čem je njen del odgovornosti, da ostaja s takšnimi partnerji. Privlačnosti se sicer ne da zamenjati in nam bodo žal vedno privlačni partnerji, ki verjetno ne obljubljajo najboljšega konca, da se pa vplivati na zavestno izbiro partnerja in predvsem odkriti in spremeniti nezavedne vzorce in čutenja, ki pogojujejo takšno izbiro.

Vi ste že ugotovili kakšni moški so vam privlačni in prepoznali vzorec, da se za vas te izbire slabo končajo, kar je sigurno že en velik korak, ki ste ga storili. Dobro je, da se sprašujete kaj naj bi še predelali pri sebi, da bi pritegnili drugačnega moškega, žal pa odgovora ne vemo. V terapevtskem procesu bi lahko še nadalje ugotovili in predelali nezavedne vzorce za izhod iz tega. Za to pa je potreben daljši čas, torej proces, potrebno je stvari predelati na več nivojih in ni dovolj, da neke stvari samo razumemo oz. dojamemo kaj bi bilo dobro storiti, poleg tega pa so stvari za vsakega posameznika specifične in jih je potrebno odkriti v konkretnem družinskem sistemu.«

Poleg tega citiranega odgovora Andreji oz. Pangi, iz katerega lahko tudi vi najdete kak namig, vi, rogla, sprašujete zakaj je moškemu lahko privlačna ravno poročena, vezana ženska. Dejstvo je, da nekomu, ki si ne želi vezati in sprejemati obveznosti, ki iz odnosa izhajajo, zelo ustreza nekdo,ki je že nekje vezan in ima svoje obveznosti že tudi tam (da njemu ni potrebno odrasti in prevzemati odgovornosti za svoje življenje). Verjetno gre ob tem tudi za specifično vzburjenje, neko posebno strast, tako kot ste že dobro opisali, da se tak moški rad skriva, prikriva, taji, manipulira, ne prevzema odgovornosti za svoja dejanja in ostaja na ravni fantka, ki počne prepovedane stvari. Tako res lahko izmed vseh možnih žensk, lahko (nezavedno) izbira ravno poročene, vendar dejstvo je, da so mu privlačne ravno takšne in da mu druge ravno zaradi tega niso privlačne. Kako je z vašim konkretnim moškim sicer ne vemo, vendar vi smete verjeti sebi, da vas nekaj na njem zmoti, kljub temu, da sedaj nimate dokazov o njegovi nezvestobi.

Verjemite, da niste sitni in preveč zahtevni, če si želite še več njegove prisotnosti in pogovorov in če si želite, da vas v nekih stvareh pomiri in naredi vse, da vaše dvome in morda sumničenja ovrže. To je povsem razumljivo glede na njegovo preteklost, ki vas čedalje bolj moti in če se on pri sebi ni resnično odločil, da bo v odnosih in v prvi vrsti do samega sebe iskren in pošten, če se ni odločil, da si bo upal spopasti z različnimi težkimi in napornimi situacijami, ki se v odnosu z eno izbrano žensko (torej z vami) zanesljivo prebudijo, potem je zelo malo verjetnosti, da je takšen moški lahko zvest. Poudarjam, da govorim o takšnem in ne o tem (vašem) moškem, o katerem ne moremo razsojati, ker ga premalo poznamo. Govorimo le o nekih znanih vzorcih, ki jih je takšen moški verjetno nekje dobil, preizkusil in uporabljal, in ki jih je tudi z najmanjšim naporom najlažje ponavljati. Preseči te vzorce pomeni močno se potruditi in vložiti veliko napora, energije in svojih moči za to, da bi bilo drugače. Ampak za to mora človek imeti nek zelo močan razlog, motivacijo, drugače pač vsi delamo po liniji najmanjšega odpora. Torej, včasih nekaj storimo samo zato, ker nas drugi postavi pred dejstvo, pred katerim se ne da več izmakniti. Zato je zelo pomembno, da partner/ka ve, da sme zahtevati zvestobo in da mu/ji to pripada. V kolikor partner/ka popusti in podvomi vase, tistemu, ki vara, ni potrebno ničesar spremeniti. Delujemo namreč po principu, da stvari ni potrebno popravljati, dokler delujejo. Šele, ko ne delujejo več, se zamislimo, da bi morali kaj spremeniti, pa še takrat skušamo vlak spraviti na stare tirnice…

Varanje in iskanje poročenih žensk (in na drugi strani prevaranost in toleriranje prevar) torej ni motnja v karakterju, pač pa je nek nezavedno »vprogramiran/vkodiran« vzorec, ki se verjetno prek družinskega vzdušja prenaša po družinskem sistemu večih generacij in ga je potrebno nekje preseči. Za to pa je potrebno kot že rečeno precej napora, odločenosti in garanja in tudi vzpodbude in podpore, ki se jo lahko dobi v terapevtskem procesu.

Rogla, verjamem, da vam ni lahko in vam verjetno ni najlažje brati vsega tega, razumem tudi vašo stisko in hrepenenje po tem, da bi bili sprejeti takšni kot ste in bili ob tem edina in ekskluzivna ženska nekega izbranega moškega. To vam pripada in samo od vas je odvisno kako resno boste vzeli sebe in svoje občutke.

Vse dobro vam želim.

Terapevtki!
navajate:

Dovolila sem si repliko na delček vašega odgovora, ki je zgoraj. Moj me že dolgo vara. Ker nisem dosegla z ničemer nič, ne s poskusom pogovora (burnim in pozneje mirnim), sem se po nekaj letih skoncentrirala le še nase. JAZ NJEGA NE MOREM PRISILITI, DA ME BO IMEL RAD, ČE ME NIMA! Zato me odgovori, kot so: dokler žena dovoli, jo mož vara, razjezijo. Ne morem mu preprečiti varanja, ker je to njegova odločitev, pa naj storim ne vem kaj. Da bi imela z njim še kdaj intimne odnose, je iluzija. Prišla sem do točke, ko si jih ne želim več. Jemljem ga le še kot sostanovalca in to tudi je. Ne prepirava se več in sva vljudna drug do drugega. Torej iz odnosa sem vzela tisto, kar mi pripomore, da normalno živim. Vsak drug poskus je bil kot pretakanje morja v kanglico.

Pozdravljeni, prevarana!

Verjamem, da vas je moj odgovor rogli zabolel, prizadel in razjezil. Žal mi je ob tem za vas, ker ste tudi vi v vašem odnosu sigurno morali iti čez težko in »peklensko« pot neprijetnih in bolečih občutij in čustev, sicer pa še vedno ostajam pri navedenem stališču. Dejansko drži tudi stavek, ki ste ga napisali, da dokler prevarani dovoli varanje, ga partner/ka lahko vara. To ne pomeni, da je prevarana oseba kriva in odgovorna za avanture varajočega, saj je tisti, ki vara, vedno v celoti (100%) sam odgovoren za svoja dejanja. Nihče mu zato tudi ne more z ničemer preprečiti varanja, saj se odloča o svojem življenju lahko le sam. Ima pa prevarani vedno možnost odločitve ali še želi ostajati s takšnim človekom in do kdaj bo še ostal/a z njim. Od osebe, ki vara, pa je odvisno kako bo na to odločitev prevaranega odreagirala – ali spozna, da osebo v resnici izgublja in je za to, da je ne bi dokončno izgubila, pripravljena tudi kaj korenito spremeniti ali pa je še vedno ne vzame dovolj resno in nadaljuje z nezvestobo oz. ji je vseeno, če ta oseba odide. Prevarana oseba pa tudi edino sama zase ve ali ima osebo še dovolj rada, da je morda še pripravljena poskusiti sodelovati v rešitvi odnosa, seveda ob pogoju, če se varajoči za to odloči in popolnoma preneha z nezvestobo. Ostajajo pa občutki nezaupanja, ljubosumja, strahu, sramu, gnusa ipd., ki jih je potrebno »predelati«, najlažje v terapevtskem procesu.

Nikogar res ne moremo prisiliti v kakršnokoli spremembo, če se za to ne odloči sam. Imamo pa edino možnost vplivati nase, da se odločimo do kdaj in če sploh smo še pripravljeni tako živeti. Prevarana, res v ničemer ne morete vplivati na to, da bi vas mož imel rad, če vas nima, kot ste napisali in ob tem je čutiti veliko razočaranja in žalosti. Saj vi niste krivi, če si je premislil, vam pa bi vseeno pripadalo, da bi bili sprejeti in ljubljeni. In če ob njem niste, vi najbolje veste kaj je dobro za vas. Vi ste se že uspeli razjeziti do te mere, da ste se odločno postavili zase in se nekako razmejili z njim in če vama obema ustreza takšno stanje, kot pri vama je, potem je to verjetno za vas dobra odločitev. Vsekakor pa ste naredili velike korake, ki niso bili enostavni in vam ob tem lahko izrečemo samo priznanje za moč, pogum in odločnost. Kar tako naprej.

Vse dobro vam želim.

G. prevarana, želela bi vam napisati kako si razlagam to kar je napisala terapevtka, ki vam je odgovarjala. Predstavljam si, da da žena “dovoljuje” partnerju da jo vara s tem, da vztraja oziroma ostaja v odnosu z njim. Hočem rečt, ženska ki tega ne bi “podpirala”, bi od takega moža odšla in sebi ne bi več dovoljevala varanja. Seveda na moževa dejanja ne more vplivati, lahko pa vplivate na svoje odločitve, način življenja. Primer iz drugih krogov: če sem v stranki, in ostajam v njej tudi ko se ne strinjam z njenim načinom delovanja, to pomeni, da to podpiram, sicer bi se iz stranke izpisala, se vpisala v drugo, ki mi bolj ustreza, ali ne bi bila v nobeni. Mislim da približno tako funkcionira partnerstvo. Torej, če si nekdo organizira zakon kot cimerstvo, pomeni da na to pristaja, da je to največ kar zmore in da ima za to določen interes. Nima nobenega smisla se veliko ukvarjati s partnerjem. Bolje se je posvetiti mehanizmom, ki osebo v taki poziciji ohromijo, da bi še kaj več spremenila sebi v prid in znak samospoštovanja. Zato pa je terapija, da se skozi proces spoznava ozadje naših odzivov, (ne)odločitev in ponavadi je to: občutek nemoči, pomanjkanje poguma za spremembe, pomankanje zaupanja da bi bili sami sposobni živeti, pomanjkanje samozaupanja da je možno da bi nas lahko kdo drug imel rad in še in še…. Želim vam čimboljše počutje in spoznanje da imate možnost tudi še za druge poskuse. Srečno.

Veš Vidka, najbrž si še zelo mlada. Zakon ni kot stranka, iz katere lahko izstopiš, kadar hočeš, saj je izstop brez posledic. Tukaj je družina, tukaj je premoženje in na prvem mestu otroci, ki ljubijo oba starša, ne glede na njihovo obnašanje. Boste rekli, saj starša ostajata starša. Seveda ostajata, toda otroci hrepenijo po tem, da ostaneta skupaj. Premalokrat se ljudje oziramo na želje in potrebe otrok. Seveda v primeru, da ni nasilja. Če bi bilo nasilje in doma ni miru, je druga stvar. Vidimo le materialne potrebe in pišemo o revščini, ki trka na vrata. Toda nič se ne piše o revščini, ki jo doživljajo otroci ob ločenih starših. PA ČEPRAV IMAJO ŠE VEDNO OBA STARŠA. TO NI ISTO! Jaz sem se pobrala brez tega, da razdiram družino. Živim polno svoje življenje in sem se na tej izkušnji veliko naučila. Veš odpustiti je velika umetnost in jaz sem to dosegla. Mož pa dobro ve, da sem iz tega izšla kot zmagovalka, saj čuti mojo psihično moč. On pa se čedalje bolj pogreza in ima probleme z ljubico(ami).

– Vidimo le materialne potrebe in pišemo o revščini, ki trka na vrata. Toda nič se ne piše o revščini, ki jo doživljajo otroci ob ločenih starših. PA ČEPRAV IMAJO ŠE VEDNO OBA STARŠA. TO NI ISTO! –

Verjemi veliko več revščine in to čustvene doživljajo otroki, ki živijo v nezdravih, mrtvih vezah, kjer veje hlad med zakoncema, kjer ni smeha, objemov, poljubov, spoštovanja..
Otroki vse te vzorce vsrkavajo in jih bodo odnesli s seboj v svoje veze in jim bo tak odnos normalen.
Samosvoje obnašanje moškega, žensko toleriranje.Igra kdo bo koga. To je prava revščina.