Moški in prijateljevanje z ženskami

neksi, normalno da sam kupujem. To sem bolj mislil v stilu a greš z mano poglet smuči v hervisa. Šoping je itak muka za marsikaterga tipa, in ko se tak ponudi “frendici”, da bo z njo 3 ure po btc-ju se sprehajal, nekaj le ima za bregom 😀

Na morje hodim z družbo. Povabil bi pa samo frendico, katera mi je všeč. No, itak je tip ne bi pustu 😀 Kva naj delam na morju z bejbo, katere ne porajtam. Če bi taka šla na morje, bi verjetno jaz njej bil všeč 😀

glej, itak nima smisla, vsak ma svoje prepričanje. Imam par kolegic, vendar jih smatram za samo to…kolegice. Ne bom jih pa klicaril vsak drug tret dan da vidim kako so, kaj počnejo, jih vabil v hribe, pijače, kosila …In v taka “prijateljstva” ne verjmem, ker bi jaz take stavti počel samo z žensko, katera mi je všeč. Pa se strinjam z boomom, da to ne pomeni, da je sex bomba, katero bi položu ob prvi priliki, ampak da ima neke značajske poteze, ki se pri ženski izrazijo na njeni zunanjosti.
Nisem pa zdej s tem mislil da nobeno druženje z žensko ne pride v poštev. Se slišim s parimi ženskami na vsake tolk cajta, rečemo kako, spijemo pijačo….ampak kokr pravim, to so zame kolegice

kr_en

Seveda, še posebej na velikih prednjih pljučih se izraža njihov značaj! haha 🙂)

Še v 19. st. so kriminalisti za osumljence zločina predvidevali, da že njihova fizonomija izdaja krivca – kriminalčeva duša v grdem telesu. Ampak slovenski rek ne potrjuje temu, saj pravi, da se hudič v lepem grmu skriva. 🙂

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Vsega nisem brala v detajle… Mislim pa če si v vezi, je najbolje, da vse bolj postajaš prijatelj svoje partnerke/partnerja. Saj sčasoma se ta krog razširi, če sta oba za to. Vsako prijateljstvo obsega faze prečiščevanja; lahko je bit prijatelj v dobrih časih, marsikdo pa odpove ko se pojavijo težke stvari. Tukaj so razlike med vrstami prijateljstva (m-m, ž-ž, m-ž) majhne. Več pomenijo osebnostne kvalitete, koliko se kdo zna, želi, hoče vživljat v drugega…

Za m-ž prijateljstvo mi je zanivo tole razmišljanje:

Za neporočenega je prijateljstvo možno tudi med moškim in žensko. Vendar če dva svoje prijateljstvo preveč hvalita v duhovnem tonu, pomeni, da se pogosto potlači spolna privlačnost in se ne priznava čisto vitalna potreba po ljubezni nekega partnerja. In dobro prijateljstvo med neporočenimi moškimi in ženskami potrebuje poštenje in budnost, ne pa bojazljivost in ozkost. Prijateljstvo je vedno darilo, ki nam pripada.

Če kdo ne vzdrži v svoji osamljenosti in si zaradi tega išče prijatelja ali prijateljico, je to napačen temelj za dobro prijateljstvo. Če pa neporočeni moški in ženske začutijo privlačnost in naenkrat odkrijejo medsebojno ljubezen, je to lahko velika priložnost živeti lastno spolnost na zdrav način v nespolnem prijateljstvu. V prijateljstvu lahko ljubezen moškega ali ženske veliko okamenelega v nas oživi. Pravljice v mnogih podobah govorijo o tej spreminjajoči moči človeške ljubezni. Ta ljubezen ne sme biti zgolj duhovna, potrebuje namreč moč erosa, da ostane živa. Po Sokratu je eros tista psihična energija, ki nas podžiga in kateremu gre za to, da rastemo, se razvijamo, vzpostavljamo vezi in povezave z drugim in drugimi; da se ne zadovoljimo s tem, kar je tu, temveč da se odpravimo v iskanje lepega in lepše – resnice.
(prim. Celibat za življenje, Anselm Grün)

Strokovno mnenje prepisano iz knjige:

Ženska in moški ne moreta biti prijatelja, razen če sta oba homoseksualna.
Če to nista, jima vzajemno ali vsaj enostransko spolno poželenje moti prijateljstvo, čeprav skrivata spolne želje.

M.Košiček, Ne boj se ljubiti, str.78

Če zadevo “preverim” pri sebi bi lahko temu kar pritrdil. Ne morem si kaj, da se mi ne bi po glavi motala kaka “pregrešna” misel. 😉) To se mi ne zdi tako narobe, če si ne dovoliš “razvijat” pregrešno misel, verjetno smo tako narejeni in nam ni pomoči:))

Zanimivo, potem se mojim prijateljicam tudi nekaj plete po glavi, kar nevede “moti” naša prijateljstva, ker bi me potemtakem rade pos*** 🙂))) Torej naslednjič, ko bi hotela katera biti z mano prijateljica, bom takoj vedel, koliko je ura, ker v ozadju snujejo skrite načrte, ali kako? 😉)

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

Zanimivo, potem se mojim prijateljicam tudi nekaj plete po glavi, kar nevede “moti” naša prijateljstva, ker bi me potemtakem rade pos*** 🙂))) Torej naslednjič, ko bi hotela katera biti z mano prijateljica, bom takoj vedel, koliko je ura, ker v ozadju snujejo skrite načrte, ali kako? 😉)[/quote]

ni nujno, da imajo “one” skrite načrte, možno je, da se bojijo, da jih imaš ti. in to bi znalo “motit” vaša prijaeljstva, ker se bojijo, da bi jih p****** 🙂)) hehehehe 🙂))))

Če smo čist iskreni, vedno ko nekoga srečamo ga nekako ocenimo tudi iz tega stališča. Je rekla sodelavka, ko jo je obiskala stranka poslovno, (pogovor je tekel o službi) “Joj tacga deca pa nebi imela….” Ja hudiča sej te ni prišel prašat, če bi se poročila….O čem je tudi razmišljala med pogovorom?
Če se z nekom srečaš večkrat, ker ti je simpatičen (prijatelj ponavadi je nekako) pa je (meni) razumljivo, da se poigraš tudi s takimi mislimi. To je naravno, tako smo ustvarjeni, ne moreš drugače razen, če se zavestno prepričaš drugače… Ampak črv ti pa vrta:))

se kar strinjam.

sicer pa, ne vem … a vsi bi nekako kontrolirali misli. pa ne le svoje, predvsem misli drugih. a to se hvala bogu ne da. torej je precej bolj pomembno dejstvo, kaj naredimo s tem, ko se zavemo svojih misli. tu je tisto, kjer lahko pokažemo svojo odgovornost, zrelost. le priznati si je treba, da naše misli niso vedno okronane s svetniškim sijem.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti, če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga) ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Res je vse skupaj videti, kot bi se pogovarjali, katera barva nam je najbolj všeč in zakaj …

A naj ponovim: ne, ne poigravam se ob pogledu na vsakega moškega z oceno, kako bi bilo z njim v postelji. Pa si ne domišljam, da bi imela v zrelih letih kak svetniški sij …

In če bi mi ob pogledu na kakega zakompliciranega domišljaveža (pogovor pač teče v zgoraj navedenem primeru o službi) prišlo po malem slabo zaradi vse prepotentnosti (“Joj tacga deca nebi imela….”), bi to v bistvu pomenilo, da mi tak osebek ne bi mogel biti niti (po mnenju nekaterih zgolj namišljeni) prijatelj.

Lahko si oddahneš: nisem tvoja sodelavka.

Sem si oddahnil….🙂
Lahko bi tudi bila mogoče bi se pa dobro razumela he,he,he…

Kadar se družita (na kavi, pogovorih, itd..) “normalen” moški in ženska se jima po glavi, poleg pogovora, pletejo v podzavesti tudi kake druge misli. Tudi pogovor teče drugače, kot z nekom istega spola. In z vsakim srečanjem več se vse bolj vpletajo tudi čustva. Če so bolj negativna se srečanja verjetno končajo, če nekako čutiš bližino, ti je prijetno z njim si želiš ponovnih srečanj.
Zakaj si želiš ponovno srečat tako osebo? Ker je bila kava dobra? Najbrž zaradi sladkorja, al smetane?….
Seveda se nekako čustveno povežeš z osebo in mislim, da to ni nič slabega, nasprotno. Težava nastane če sta ta, ki se srečujeta poročena, imata partnerje in dovolita, da se čustva “preveč razvijejo”. Zakaj tako “kavo” ne pije s svojim partnerjem? Včasih srečaš osebo s katero se lažje sporazumevaš, ji zaupaš, kot svojem partnerju, takrat se pojavi dvom o pravilnosti-izbiri partnerja oz. odnosu z njim. To je pa druga (dolga) zgodba…..

Lepo je imet prijatelje drugega spola, čudovito, samo, če si sposoben obdržat prijateljstvo na nivoju prijateljstva.

Zakaj ne pije kave s svojim partnerjem? Samo z njim? Torej, družabno življenje, ko smo v vezi, au revoir. Ker bi kdo pomislil, da čustveno prešuštvujemo. Čeprav trdimo, da ne, se gotovo podzavestno s to mislijo igračkamo. Edino, kar zares prepriča večnega dvomljivca, je popoln odrez vsakega, ki ni partner ali družinski član. Pa še takrat je partner lahko sumničav, saj si zagotovo prav živo slika v glavi, kako sanjarimo in hrepenimo po svobodi … To je naravnost bolno, ljudje.

Po temle, kar tukaj preberem, sem rajši do smrti samska, kot da delim življenje z nekom, ki mi nenehno diha za ovratnik in preverja moje besede, mojo iskrenost. Škart roba, dragi moji. To ste.

Resno se sprašujem, kdo je vcepil takšno razmišljanje ljudem. Da si lastimo partnerja, prijatelje, družinske člane, sodelavce … Ne mi razlagat o družbi, saj je družba vse okoli nas pa smo se različno razvili. Vzgoja? Mamina prsa? Če ima kdo kako pametno (beri verodostojno) raziskavo na temo vpliva na razvoj posesivnosti pri odraslem, prosim, na dan z njo.

Bravo! Se strinjam s tabo. Posestništvo mnogi zamenjujejo za ljubezen. Zakaj pa ne bi mogel-smel biti čustveno navezan na več ljudi? Zakaj to v naši družbi velja za nekaj slabega? Če sem poročen z Jožico, a jo imam potem kaj manj rad če prijateljujem še z Micko? Zakaj ne smem imeti rad obeh? Zakaj mi moja ne pusti imet prijateljice? Mogoče, ker ima sama premalo samozavesti in jo moja prijateljica s tem, ko se druži z mano ogroža? Zakaj si pa želim stikov še s kom razen partnerjem?

Kdor ve naj pomaga….🙂)

Zakaj ne bi mogel? Očitno tvoja Jožica čuti, da te ni v celoti v vajinem odnosu in si malo tu malo tam, nikjer pa v celoti. Za kakovosten odnos je ta čustveno celostna naveza na partnerja pomembna. Če tega ni, ne moreš gradit kakovostnega odnosa, lahko pa površnega. V nekatere odnose danes je močno prodrla Las Vegas varianta, blišč, pozunanjenost, šminka. Morda bi Francka bila povsem zadovoljna tudi s površnim, ampak Jožica ni in ti pravi: “Pojd pa k Micki, pa tam bod.” Lahko pa si mislim, da ti tud Micka ne bi bila dost, ker ostajaš na površju, in bi iskal še Micko 2 za prijateljstvo.

Vem najmanj za enega, ki je svoj odnos s punco hodil razlagat prijateljici. Men se je zdel totalno nespoštljiv do svoje punce in tud zelo nesiguren vase.

Leticija, mislim, da je dokaj jasno, da tako kot si navezan(&predan) na partnerja, nisi na nobeno drugo osebno (no, otroci so izvzeti), torej prijatelji niso partner minus seks.

ZivelaPomlad, preveč je ločitev, varanja, flirtanja, da bi verjela trditvi: tako kot si navezan(&predan) na partnerja, nisi na nobeno drugo osebno. Spremenila bi jo v željo: tako kot NAJ BI BIL navezan(&predan) na partnerja, NAJ NE BI BIL na nobeno drugo osebno.

Odnos do ženske je vedno hard business, naj bo žena ali prijateljica. Z žensko se ne moreš kar zabavat, še z ženo težko.

Zanimivo, potem se mojim prijateljicam tudi nekaj plete po glavi, kar nevede “moti” naša prijateljstva, ker bi me potemtakem rade pos*** 🙂))) Torej naslednjič, ko bi hotela katera biti z mano prijateljica, bom takoj vedel, koliko je ura, ker v ozadju snujejo skrite načrte, ali kako? 😉)[/quote]

Matjažko, ti si po pisanju sodeč ena takšna srčkana “krota”, da so sigurno vse prijateljice po malem zaljubljene v tebe. NE IZKORIŠČAJ TEGA in spoštuj čustva prijateljic, da jih po nepotrebnem ne prizadeneš!

Se precej strinjam z Živelo Pomladjo… bi pa rad pokomentiral še tole zgoraj;

Če prav razumem:
Moški se o svojem razmerju pogovarja s kolegi = OK.
Moški se o svojem razmerju pogovarja s prijateljicami = NOT OK..

Zakaj?
Predvidevam, da je pa:
Ženska se o svojem razmerju pogovarja s prijateljicami = OK
Ženska se o svojem razmerju pogovarja s prijatelji = ??

Sicer ne morem soditi o konkretnem človeku, ki ga uporabljaš za primer, vendar pa mi ni jasno zakaj naj bi klepet o razmerju s komerkoli bil kaj slabega? A ni vedno koristno slišati še kakšno mnenje?

VEM sicer ne… razmišljam pa:

Za tvojo družbo ne vem… v moji “naši družbi”, pa še nisem zasledil tako eksplicitne označbe, da bi bilo to slabo.

Sploh ni nujno. Ti kar ljubi Jožico in imej kolegico Micko… in svet se bo vrtel dalje čisto OK. Nič narobe.
Komot imaš rad obe – bo pa najbrž bolje, če bodo vloge tako razdeljene da eno ljubiš, druga je pa kolega… praktično “eden izmed fantov”.

Tvoja ti NE PUSTI?
Ima probleme s samozavestjo? Ti ne zaupa? Ne čuti pripadnosti odnosu? Karkoli od tega, kaj podobnega – ali pa vse. Ampak poudaril sem “ne pusti”… si otrok, ki mu mora mama kaj dovoliti?

Zadnja točka; zakaj še s kom drugim, ne le s partnerjem?
Hmmm… ker si človek? Naj bi bili socialna bitja…
SKozi interakcije z drugimi se učimo, odraščamo, spoznavamo sebe, itd. Enostavno potrebujemo različna ogledala in odseve – ker smo radovedni in učljivi.

Rok-1, definitivno med tistima dvema ni bilo DOVOLJ pogovora. No, ravno toliko, da je ta fant dobil iztočnico za pogovor s prijateljico. Premalo kvalitetnega pogovora pripelje neko drugo osebo, razne “prijatelje” in “prijateljice”, ki imajo z resničnim prijateljstvom bolj malo skupnega.

Klepet o razmerju s komerkoli ni najboljši za partnerski odnos-ne morš bit k ena tračarica, ki vse raznosi iz odnosa k veter. Če že klepetaš o razmerju naj bo to zaupanja vredna oseba, da bo odnos imel kaj od tega, ne pa da se naklepetaš. Eno pravo mero pa tud morš met, a ne.

New Report

Close