Moški in prijateljevanje z ženskami

Sam sem podal svoj odziv na @matjazkovo izhodiščno temo, ne da bi želel v celoti in celostno obdelati tematiko, kar pa, roko na srce, niti ni mogoče. Hvala vsem, ki ste moje besede vzeli v obravnavo in čeprav moji nečimrnosti godi in paše 🙂)), ne bi želel, da se razprava izključno preusmeri in se začne vrteti okrog nekaterih mojih (tudi retorično ali malce zabavljivo napisanih) stavkov, čeprav sem pripravljen, v soglasju in dovoljenjem avtorja teme, pojasniti ali odgovoriti na meni zastavljena vprašanja.

Osebno menim, da še zdaleč niso obravnavani vsi vidiki, (definirani!) pojmi in vsebina prijateljstva moški–ženska in nadaljevanje z enako intenziteto le-tega ob vstopu nekoga tretjega (partnerice/partnerja) v to razmerje, če ne gre le za obroben ali nepomeben dogodek. Če hočemo ali ne, nastaja nekakšen trikotnik. Koliko je tu možno ohranjati popolnoma korektne odnose? Domnevam, da je @matjazkov akcent bil prav na tem »trikotniku« in vlogi moškega v njem.

Še nekaj pojmov, ki so poudarjeni v izhodiščnem besedilu, ki pa se jih sploh nismo ali le malo dotaknili, npr.:

strahovi, nepotrebno (?) ljubosumje, varnostna varovala, nepoštenost, podrejenost, strahopetnost, samovšečnost, nezupljivost, posesivnost, dvomi, nezaupanje vase …

Morda le še nekaj o prijateljstvu:

Pravi/e prijatelji/ce so zame nekako brezspolni, ne da bi zanikal, da so tudi spolna bitja.
Pozor, govorim le o pravem prijateljstvu, ne da bi želel kogarkoli prepričevati in še manj zanikati, da se prijateljstvo lahko tudi preusmeri v kakšne drugačne odnose.

Osebno dvomim, da je možno obojestransko popolnoma odkrito in brez samonadzora v vsakem trenutku vzdrževati nevtralen odnos v ravnotežju 50 : 50. Kakšno je delitveno razmerje, če je prisotna partnerica in zraven nje še prijateljica? Idealno razmerje bi bilo nekako 33,33 % na vsakega. Hudič je v tem, da ni možno drugih dveh, kar tako, pripričati, da je ohranjeno razmerje še vedno pri 50 %. Kakakšni so pa njuni pogledi na to delitveno razmerje, pa sodi verjetno v posebno zgodbo.

Možno je kaj potlačiti ali dati prednost čemu drugemu, se odpovedati in nadzirati nek odnos. Da pa ne bi kdaj niti za hip pomislili, kakšna je ta oseba v … khm, se mi zdi, da ne gre. Če pa še ta prijatelj/ica dobro zgleda in ima neverjetne lastnosti, da se sline cedijo, ni dvakrat za reči, da kdaj koga ne prešine tudi kakšna bolj »(pre)grešna« ali nespodobna »le« – misel.

[hr]


@milamadona
mi je zastavila precej direktno in osebno vprašanje.

Ne bom razpredal o tem, da je možno dodati še dve, ne tako nepomembni, fazi – neznanci in sovražniki. Vrstni red ni nujno vselej tak, kot ga predvideva Čehov. Možno je tudi preskočiti fazo »ljubic«. Ali bomo dosegli in obdržali za vse večne čase fazo prijateljstva, je pa odvisno od spoštovanja izjemno strogih in natančnih pravil in medsebojnega sporazuma in seveda od obojestranske »vzdržnosti«. Iz prijateljev se lahko prelevimo tudi v neznance, kakor tudi iz vseh ostalih faz, včasih pa tudi pride do sovražnosti.

Menim da je možno in lažje imeti več »ljubic«, kot resničnih in pravih prijateljic ; )))

Rok-1, En dec in mogoče še kdo tu gor (nisem vsega brala), sta res prava deca. Zakaj? Ker spoštujeta ženske, imate ženske prijateljice in tako poznata tudi ženski način razmišljanja, dela. Jaz osebno imam tudi moške prijatelje in lahko rečem, da to samo koristi. Ogromno zveš od moških, ki so ‘le’ prijatelji in ne partnerji ali ljubimci. Ogromno stvari, ki pomagajo pri odnosih s partnerji.

Tole spodaj pa mi sploh ni jasno? Tole spodaj zame ni opis prijateljstva, ampak lastnine. Nikoli nisem imela prijateljice, da bi se z njo dopisovala vsak dan, se klicarila z njo, pogovarjala karkoli… ne vem ali sem jaz čudna, ampak zame prijateljtvo ne pomeni to, da ždiš non stop skupaj.
Moram pa priznati, da se da z moškimi marsikdaj dosti več meniti se kot z ženskami, ker ponavadi ne komplicirajo glede hujšanja pa glede kozmetike pa frizerjev pa oblačil. Je pa res, da je o bolj čustvenih temah težko kaj iz njih spraviti.
Vsekakor pa poznam dosti moških, ki so sposobni prijateljevati z ženskami brez, da bi jih pregovarjali v seks.

Da bi žensko pregovarjal v seks? Nikoli.

Oprosti Myd, res nisem hotela direktno posegati na tvoje osebno področje….. me pa veseli, ker smo tako prišli do dokaj jasnega stališča o prijateljstvu… 😉)
Moje mnenje je tudi, da je itak premalo Prijateljstev vseh sort. Ljudje preveč zavzeto branimo vsak svoje dvorišče in prestrogo motrimo vsakega obiskovalca, da ga ob že ob manjši napaki napodimo preko ograje… in to, zadnje je v prijateljstvu med moškim in žensko še dosti bolj izrazito ter ga postavlja v nemogoč položaj.

Dvomim, da ima kdo toliko časa za vse našteto. Take stvari počneš s partnerjem, ne pa s prijateljico oz. prijateljem. Oz. če že, ne samo z enim prijateljem, ampak večimi različnimi.

Take tesne odnose (vsak dan komunikacija ipd.) je za en friendship ipak malo pretesno, preveč zadušljivo. Ne vem, kje nekateri najdete toliko časa za vse to: ste vsi brez službe in “večni študentje”?

Khm, vse lepo in prav. Ampak kolikor jaz vem, žensko prijateljstvo zgleda nekako takole:

Ženske si povedo vse. Tolažijo se, ko katero pusti tip in je v depri, skupaj gledajo romantične komedije, kupaj hodijo v šoping, kofetkajo, po možnosti skupaj na dopust ( če sta samski), skupaj čekirat tipe ven, skupaj na aerobiko.

Če sta seveda res prijateljici, ne pa dobri znanki.

Moško prijateljstvo zgleda pa takole:

Tipi gremo skupaj na kak drink, na rekreacijo, na biljard, na dirke, pogovarjamo s eo fuzbalu, avtih in ženskah..

Zdaj mi pa vi povejte, kako si predstavljate moško-žensko prijateljstvo? Mislim, teorija je lepa, ampak zakaj bi en hetero tip dobesedno prijateljeval z žensko, ki ga spolno ne privlači?

Prijateljstvo je nemogoče, če ena stran čuti kaj več in če postaneta prijatelja, ko sta oba samska. Ko vstopi v ta prijateljski odnos partner “prijatelja”, je prijateljstva konec. Kdo pri zdravi pameti pa bo poslušal, kako se njemu ljuba oseba pentlja z drugim? Sploh, če je prijateljstvo temeljilo tudi na erotičnem pridihu in je druga oseba to vzela zares, se navezala, potem pa izpadla in se soočila s tujko na svojem terenu, ki jo normalno da ne prenese. Potem se je treba poslovit, ni druge. Je pa možno prijateljstvo med pari, ki se skupno družijo in so previdni, da jih ne zanese v kakšna prepovedana čustva.

Jaz imam kr nekaj moških prijateljev. V šopinge z njimi res ne hodim, gremo pa v hribe, dopust, pijačo, smučat … Je veliko stvari, ki jih moški in ženske lahko počnemo skupaj 😛

Mimogrede, prijateljstvo z (nekaterimi) ženskami je lahko nekako globlje, bolj pristno in iskreno. Z moškimi sem bolj v tovariških odnosih, namreč veliko moških je nekako čustveno površinskih, češ , saj “pravi moški” ne govorijo o čustvih, čustva so sprejemana kot znak šibkosti in pomehkuženosti. Spoh pa, ko imam opravka z mlajšimi moškimi od mene, tudi starejši možje niso izjema, še posebej po kašnem pivčeku 🙂, mi je pravzaprav smešno, kako transparentni so v svoji želji po hvalisanju in potrjevanju, ko vneto razlagajo o svojih “ljubezenskih dogodivščinah”. Seveda je pol izmišljeno… 🙂 Torej večina žal ne presega nivoja gostilniških debat, potem je še drugi tip, ko so v ospredju debate o skupnih konjičkih (npr. šport, avtomobili…), kar je spet po svoje dolgočasno, in pa tretji, ki so sicer prijetni za pogovor, ampak s temi lahko le “intelektualiziraš”, kjer je spet v ospredju razum, ki deluje verjetno kot obramba pred lastnim čustvenim svetom. Tisti četrti “ženski tip” tip, pa so verjetno samo geji in psihologi mogoče? 🙂))

[i]Mojega hudiča sem prodal svoji duši.[/i]

@milamadona – morda sem se malo nerodno izrazil, ker je bilo vprašanje naslovljeno name.
Sicer s samim vprašanjem nič ni narobe, tako da je tudi opravičilo zares nepotrebno.

[hr]

Zelo zanimiv prispevek o »prijateljstvu« moški–ženska, kakor tudi razdelitev le-tega po fazah, je v neki drugi temi napisala @Tessa. Veljalo bi ga prebrati. Priporočam!
.

Če izviraš iz predpostavke, da odnos med moškim in žensko ne more biti drugačen kot erotično obarvan, potem mogoče res. Ampak jaz osebno niti slučajno ne čutim privlačnosti do vsakega moškega, ki ga spoznam – kam bi pa prišli -, čeprav mi je kot oseba zelo všeč in si imava veliko povedati.


@Jaka
, saj ravno v tem je del čara prijateljstva z drugim spolom (in navsezadnje tudi z ljudmi, ki so nam precej drugačni ali so iz drugih držav ali karkoli že, ne glede na spol), ker je pač drugačno. Če bi se moški hoteli z mano ob pirčku menit samo o avtih in fuzbalu, ne bi niti mogli biti prijatelji.

Prijatelji bogatijo naše življenje, saj osebo spoznavaš kot človeka, ne kot potencialnega partnerja.

Ženska-ženska prijateljstva so drugačna od moški-moški prijateljstva, pa še vedno ne pomeni, da mešani prihateljstev ni možno imeti. Ženska od moškega ne pričakuje, da se on obnaša (in pogovarja) kot njene ženske prijateljice, ter obratno.

Ker se moški in ženska spoznavata oz. prijateljujeta z vidika čist osnovne naklonjenosti do osebe kot človeka, se pogovarjata o temah, ki so jima skupne, delata stvari, ob katerih oba uživata, pa čeprav je to samo kolesarjenje npr.

Dvomim, da obstajajo ženske, ki se v svoji odrasli dobi skupaj hihitajo, skupaj opravljajo, se vsak dan slišijo, čvekajo banalnosti!

Vsak ima svoje življenje in če se družimo na čist človeški ravni in pri tem nismo posesivno naravnani, dobimo največ, kar lahko. Pa to ne pomeni, da dobimo malo in da so taki odnosi površni. Ravno bratno.

ni nujno, da je res tako. tam, kjer je dim je tudi ogenj 🙂 hec,hec, hec

sicer pa moje mnenje je, da je prijateljstvo med žensko in moškim možno, vendar samo do določene meje.

Prijatelji bogatijo naše življenje, saj osebo spoznavaš kot človeka, ne kot potencialnega partnerja.

Ženska-ženska prijateljstva so drugačna od moški-moški prijateljstva, pa še vedno ne pomeni, da mešani prihateljstev ni možno imeti. Ženska od moškega ne pričakuje, da se on obnaša (in pogovarja) kot njene ženske prijateljice, ter obratno.

Ker se moški in ženska spoznavata oz. prijateljujeta z vidika čist osnovne naklonjenosti do osebe kot človeka, se pogovarjata o temah, ki so jima skupne, delata stvari, ob katerih oba uživata, pa čeprav je to samo kolesarjenje npr.

Dvomim, da obstajajo ženske, ki se v svoji odrasli dobi skupaj hihitajo, skupaj opravljajo, se vsak dan slišijo, čvekajo banalnosti!

Vsak ima svoje življenje in če se družimo na čist človeški ravni in pri tem nismo posesivno naravnani, dobimo največ, kar lahko. Pa to ne pomeni, da dobimo malo in da so taki odnosi površni. Ravno bratno.[/quote]

Točno moja poanta – in zelo jasno napisana. Torej namesto da pišem še enkrat se kar strinjam s tem.

Tale “meja” me malo izziva… kaj misliš s tem?

Namreč meje imamo vsi, pa me zanima kje so tvoje/vaše… Če karikiram; če npr. moja “prijateljica” strelja name, je prekoračila mejo in mislim da ne bova več “prijatelja”.
Samo ta je najbrž splošno človeška. Kakšne so pa bolj osebne?

Ti pa se zelo slabo spoznaš na ženske 🙂 in prijateljstvo med ženskami. Nič od naštetega kar si napisal, ne počnem. Zgleda, da nisem ženska, po tvoje.
Samo veš, da ne poznam žensk, ki bi počele skupaj, kar ti pišeš. Razne kake najstnice 🙂.

Pametno napisano 🙂

Prijatelji bogatijo naše življenje, saj osebo spoznavaš kot človeka, ne kot potencialnega partnerja.

Ženska-ženska prijateljstva so drugačna od moški-moški prijateljstva, pa še vedno ne pomeni, da mešani prihateljstev ni možno imeti. Ženska od moškega ne pričakuje, da se on obnaša (in pogovarja) kot njene ženske prijateljice, ter obratno.

Ker se moški in ženska spoznavata oz. prijateljujeta z vidika čist osnovne naklonjenosti do osebe kot človeka, se pogovarjata o temah, ki so jima skupne, delata stvari, ob katerih oba uživata, pa čeprav je to samo kolesarjenje npr.

Dvomim, da obstajajo ženske, ki se v svoji odrasli dobi skupaj hihitajo, skupaj opravljajo, se vsak dan slišijo, čvekajo banalnosti!

Vsak ima svoje življenje in če se družimo na čist človeški ravni in pri tem nismo posesivno naravnani, dobimo največ, kar lahko. Pa to ne pomeni, da dobimo malo in da so taki odnosi površni. Ravno bratno.[/quote]

Stvar je v ljubezni. Prijateljstvo pomeni kako imeti nekaj z nekom s komer nimaš nič. In to ej zgrešeno. Če ljubiš ženo, ljubiš tudi ljudi, celo ženske, če hočete. Jaz takih prijateljstev da bi se o čustvih pogovarjal z žensko sploh ne maram. To je sama zmeda. Ženska čustvuje povsem drugače, še manj pa pove o tem kar čuti. Končno to velja tudi za moške, smao da smo mi običajno bolj tiho o tem. Ženske bi se pa kar pogovarjale. Saj, morda se med sabo razumejo.

Sicer pa če ni erotike, potem ni ničesar.

Zanimivo branje na to temo, sicer je v hrvaščini.

http://www.nacional.hr/clanak/52696/musko-zensko-prijateljstvo-dobro-i-bez-seksa

Tale “meja” me malo izziva… kaj misliš s tem?

Namreč meje imamo vsi, pa me zanima kje so tvoje/vaše… Če karikiram; če npr. moja “prijateljica” strelja name, je prekoračila mejo in mislim da ne bova več “prijatelja”.
Samo ta je najbrž splošno človeška. Kakšne so pa bolj osebne?[/quote]

“do določene meje” sem mislila… bom kar na primeru povedala:

mojemu prijatelju pač ne bom razlagala kako in na kakšen način sem z določeno osebo intimna. je dovolj, da samo povem, da sem…. ostalo naprej “je meja”. in enako velja obratno zanj, da mi pač ne bo razlagal nekih podrobnosti 🙂 samo do “ene meje”. zato tudi radi rečemo, no vsaj jaz: vse do ene meje 🙂

to je le en mogoče banalen primer,

prijateljstvo med žensko in moškim pa mora temeljiti predvsem na spoštovanju (zopet z obeh strani) in še veliko je tega.

če ni mej, je vse dovoljeno, to pa vemo kam vodi, torej meje morajo biti, da je lahko prijateljstvo.

🙂) drugač pa jaz raje vidim, če mi rečeš kar ti, ali pa bibitka ali pa melita.

New Report

Close