moja živa
Pozdravljene mamice malih angelčkov
vsake toliko časa pokukam malo po forumih in danes sem čisto raztrešena, koliko malih angelčkov je vsako leto, vsak mesec, teden, dan, …
Tudi sama imam angelčka, malo Živo, 14.7. je minilo 4 leta. Bili smo na morju kot vsako leto, prižgali smo svečko na balkonu in gledali zvezdico, ki je na nebu najbolj svetila. Verjela sem da je bila moja mala Živa.
Mojo zgodbo o trojčkih po IVF-ju mogoče katera pozna, še danes mi je žal za redukcijo, v katero sem bila skoraj prisiljena, in mislim da je zato morala umreti še moja Živa. Če ne bi bilo redukcije, bi mogoče rodila zdravega otročka, dva ali pa tri. Nikoli ne bomo vedeli.
Sem pa mamica dveh fantkov, 6 let in 19 mesecev. Prej sem se javljala pod imenom lunca33, sedaj pa mi ne prime pod ta ime, ampak me je dal pod tega.
Vsako leto, ko se približuje mesec julij zelo zelo boli, ko se približuje december tudi hudo boli, da moje Žive ni. Rada bi šla še enkrat v postopek in bila še 1x noseča, pa se bojim. Tudi mož se boji. Zaenkrat bo ostalo tako, mogoče pa bo narava poskrbela, da bom lahko še 1x zanosila in donosila še eno bebico.
Vsem mamicam želim veliko poguma, sreče, čimmanj solz in bolečih spominov.
Lp bivša lunca 33
Ej punci, po 100 letih odprem tale forum, pa berem vaju. se mi še vedno zdi, da so nas naše usode na en način povezale, jaz sem se pri trojčkih odločila drugače, želela sem obdržati vse tri in močno upala, da bo uspelo, pa so prišli na svet preveč nebogljeni da bi smeli dihati in živeti. tudi meni se je podrl svet, na svoje fantke sem čakala 6 let in težko sem zbrala moči za nadaljnje postopke. Mož me je bodril ,da bodo vse tri dušice prišle nazaj kk nama, in po dobrem letu in enem neuspešnem IVF sva se res razveselila četrtorojenčka, ki ima zdaj že 2.5 in je prekrasen fantek. Zdaj pa čakamo sestrico (bratca), za katerega sem morala spet 4X na kliniko. No, tretjega najbrž ne bomo dočakali, so vendar že leta tukaj, bo pa tretji angelček pazil na svoja dva, ki sta z nami. Kakor koli, moji trije fantki bodo zmeraj ostali moji prvi, moj najnežnejši in še vedno boleč spomin.
Držita se in vse mamice, ki jim sijejo sončki tukaj ali pa samo na nebu.
Mojca
O Mojca, midve sva pa bile istočasno v porodnišnici, če se prav spomnim. Na dan ko so mene sprejeli, si ti rodila. Odšli so sami fantki nam pa je ostalo brezno žalosti, a smo vstale in šle naprej!
Lepo je brat, da spet čakate otročka. Midva sva še kar sama, trenutno “na čakanju” ker mi nekako ni za jit na IVF, ampak naju čakajo štirje Z in enkrat, ko bo želja velika, se bova odpravila na kliniko in spet upala.
Uživaj z družinico!
škratek
Pozdravljeni škratek in mojcag
hvala, da sta se spomnili name. Mojcag čestitam za naraščaj in upam, da se vse srečno izteče. Škratek tebi pa želim, da čimprej zanosiš, donosiš in stisneš k sebi pikico, ki jo čakaš že celo življenje.
Jaz mislim da se bom ponovno podala v boj, mogoče še ta mesec, samo da dobim m.
Lepo vaju je brati, srečno obema
lp lunca33
Dve leti nazaj sem bila tudi jaz tam, potem pa sem se preselila na nosečnost. Lani pa sem zanosila naravno, pa se je letos konec maja, dva tedna pred rokom slabo končalo.
Sploh se ne morem pobrati. Tako pogrešam mojo punčko.
V veliko pomoč mi je sin, pa tudi mož.
Upam, da ti bo čim prej uspelo, že z Z.
lp vsem
Hvala za lepe želje, tebi pa izkreno sožalje ob boleči izgubi!
Pobrala se boš, le čas potrebuješ, tako kot me vse, čeprav nikoli ne pozabimo, boli manj intenzivno!
Nisem zasledila tvojega pisanja, ker samo pokukam semle gor in če ni nič novega veselo zaprem, tako hitro, da lahko kaj spregledam. Če sem te spregledala, oprosti, še enkrat pa ti izrekam izkreno sožalje, tvoja punčka, pa je tam nekje z najinimi fanti.
škratek