Moja hčerka je grozna
Ja moja hčerka je grozna. Naj opišem.
Stara je 10 let, torej četrti razred. S šolskim uspehom in drugimi dejavnostmi nobenih težav, tudi pomaga doma veliko, je vljudna itd. Lahko bi rekla, da vzoren otrok, posebno če jo primerjam z nekaterimi njenimi vrstnicami. Zadnjega pol leta pa je začela obsedeno skrbeti za svojo zunanjost, kot kaka par let starejša pubertetnica. Skrajno pomembno je, kaj si obleče, vse mora biti do pikice barvno uskajeno, frizura (zelo dolgi lasje) doterana, vsak dan kak nov domislek. Če bi bilo po njenem, bi nosila tudi nakit – ne sicer kaj dragocenega, ampak nekaj, kar se po stilu ujema z oblačili. V glavnem vse zgleda tako, kot da se spreminja v neko stilistko.
Kar me spravlja v obup, ker vem, da za tako mlado punči to ni primerno, saj v razredu zelo zelo izstopa, je naslednje: od kod je to pobrala? Jaz sem sicer razmeroma urejeno bitje, vendar mi obleke, ličenje itd. niso prioriteta. Nekako v mejah normale. Tračarskih revij ne kupujemo, da bi to lahko bil vpliv. Televizije popoldne, ko so mehikajnerke, ne gleda. Ma ne vem no.
Se pri kom doma dogaja kaj podobnega?
Meni se pa to ne zdi nekaj groznega. Punca pač odrašča. In trenutno ima zgleda obdobje, da je rada lepa. Hudičevo hitro lahko pride v kakšno naslednjo fazo, ko se bo začela oblačit recimo – fantovsko, pa v črno, pa rejversko, kasneje ji bo mogoče potegnilo na “emota”, lahko tudi na entno…skratka, punca odrašča in se “išče”. Jaz ne bi zganjala nobene ne vem kakšne panike, dokler hodi oblečena normalno – to se pravi, da je majica majica in ni mini mikro majčka, da so “ledvica notr”, se pravi, da ne hodi na pol gola po svetu. Slej ko prej bodo prišla na vrsto tudi ličila. Pri nas smo v osnovi šoli dovoljevali lip glos in konec. Eno tako, pravo, zdravo mero je treba najt, pa bo.
Je pa res, da bo treba občasno kakšno kavo več spit in včasih počasi prešteti do 10 :-)))
Jaz sem bila zelo presenecena, ko mi je se ne 12-letna necakinja rekla, da so ji starsi kupili maskaro. Sem najprej kar vprasala, kaj pa je to, ker mi je bilo nezdruzljivo, da 11-letna deklica uporablja maskaro za trepalnice.
No, potem pa mi je dekle razlozilo, da je to za trepalnice in kako sem glupa, da ne vem ter da to zadevo uporablja polovica njenih sosolk. Nisem padla na tazadnjo, ker sem ze sedela, me je pa prlimalo na stolu.
Ocitno tvoja deklica ni edina, ki jo skrbi zunanji videz pri teh letih. Kaj in kako ravnati ob taki situaciji, pa nimam pojma. Jaz imam sicer fanta in bi mi bilo dobrodoslo, ce bi ga vsaj malo zanimal tudi videz, pa ga iz leta v leto manj 🙁
To ima že v sebi in ji je všeč. Jaz sem pri 11 imela kup receptov o dietah in hujšanju. Sploh nisem prav vedela kaj to je pa sem hotela hujšat in imeti popolno telo. In to pri 11! Potem je sledila seveda bulimijo, ampak potem končnooooo ozdravitev. In sedaj imam res lepo telo ker velikooo te4lovadim in zdravo jem. Pri tem ne moreš ti nič pomagat, lahko ji le rečeš da je leppša brez kozmetike. Morda pa je to zaradi kakšnega fanta ali pač zato, ker hoče biti “glavna” v razredu.
Nič kar si napisala ni narobe!
Jaz sem pri 12 imela sošolca, ki je neprestano kombiniral razna oblačila, risal skice, svetoval deklicam kako si naj uredimo frizuro, kakšen modni dodatek bi pristajal k obleki ( tudi jaz sem za valeto nosila njegovo kreacijo…pa se nikomur ni zdelo vredno ukvarjati s tem. Žal ni postal modni kreator…a to je že druga zgodba…
No, tudi deodorant mislim, da še ni potreben![/quote]
normalno… naj punca smrdi, pa bo[/quote]
Poleg tega, da se rada ureja, se tudi rada umiva. Poti se za zdaj še ne, tako da mi na misel ne pride, da bi si morala kožo obdelovati s kemijo.[/quote]
ni bilo mišljeno, da se ne bi umivala… daleč od tega…. ampak poznam par mamic z 8-9 let starimi otroki, ki pravijo, da jih na koncu dneva že zavohajo, da smrdijo po potu… samo zato
Tvoja deklica ni grozna, ampak jo že malo meče – saj nas je vse, samo večina je že pozabila :).
Malo se pomenita, pa ne v smislu, kaj ne sme in kaj ni primerno, ampak skupaj poglejta kakšno revijo, kakšno novo frizuro, način ličenja, poskusi se malo spustit na njen nivo in videt, kaj jo zanima, kaj ji je všeč,..bolj ti bo zaupala in boš tudi lažje potem prišla na plano s svojim mnenjem.
Nikar pa naj od tebe ne sliši, da je grozna!!! To si bo v teh občutljivih letih najbolj zapomnila in boš težko popravila. Se spomnim, kako sem bila sama občutljiva na vsako mnenje, pa sem bila sicer tudi zelo priden, skoraj perfekcionističen otrok. Iz tega potem prihaja do negotovosti, nesamozavesti, mene je pripeljalo na rob anoreksije. Vse se je dobro izšlo, je pa treba biti previden. starševstvo res ni lahko – jaz imam sicer fante, in so druge skrbi…
Sicer nimam punčke, zato moje mnenje mogoče ne bo najbolj verodostojno. Puberteta se začenja in takrat se včasih vprašamo, kako so naši otroci lahko naenkrat čisto drugačni kot mi, celo v pravo nasprotje se vržejo. Vpliv okolja pač, a upam trditi, da gre običajno za prehodno obdobje. Otroci se čez čas nekako vrnejo v stare okvirje, ponovno vsaj v grobem prevzamejo stare vrednote in star stil. Do takrat je po moje treba malo potrpeti, a jim hkrati tudi postavljati meje teh skrajnosti.