moj fant
Spoštovani,
enkrat sem vam že pisala o svojem fantu, katerega pa moji starši nikakor ne morejo sprejeti, ker je ločen in ima otroka, pa še povrh finančne težave.
Hudo mi je, res mi je hudo…ker sem se borila do konca, a mi ni uspelo.
Ta mesec bom diplomirala in pričakujem, da čimprej dobim tudi zaposlitev.
Danes sem že imela spakirane kovčke, da se preselim k svojemu fantu, ker se doma več nikakor nismo razumeli. Mislila sem, da je boljše, da grem in da se bo nekoč vse skupaj umirilo. Ampak nastal je en velik problem. Pokličem fanta, da naj pride danes po mene. Ni se strinjal. Naenkrat on ni pripravljen še na skupno življenje (skupaj sva leto in pol) in da tako ne more biti, kar se tiče mojih staršev. Da je dal to že enkrat skozi in da se boji. Na razumem, kako mi po vsem tem času ne zaupa, kajti vidi, da ga imam rada in da so hočem boriti do konca. Potem pa še mi reče, da njegova mama se pa tudi ne strinja, da bi se preselila k njima. Živi namreč z mamo, ki je že zelo stara in ne more živeti sama. Ne razumem, kako lahko še njegova mama vpliva na najine odločitve?? Nekoč mi je lepo rekel, da mati ne bo vplivala na njegove odločitve. Očitno to ne drži.
Kaj mislite vi? Naj še vztrajam ali pustim vse skupaj? Če se odločim za slednje, mi bo zelo težko, ker si enostavno ne predstavljam, da ne morem biti z nekom skupaj zaradi drugih.
Prosim pomagajte mi. Preveč ga ljubim, da bi vse, kar sva že skupaj doživela, kar tako zavrgla.
Pozdravljena Sarah,
naj ti povem, da je ponovno razmerje za ločenega moškega težka odločitev…Pa ne samo zanj, ampak tudi zate. Ti povem iz lastnih izkušenj….Si se kdaj vprašala kaj je botrovalo njegovi ločitvi? Oz si kdaj razmišljala o tem, da kar ti je navedel je lahko zelo subjektivno? Glede na to, da ima mama zelo velik vpliv nanj sedaj, ga je imela vrjetno tudi v preteklosti. Kar pa je lahko zelo razdirujoče.
Po eni strani ga razumem, da je nasprotoval tvojemu odhodu od doma na tak način…….Ne glede na ljubezen ki jo gojiš do partnerja naj ti povem, da predno greš(ne glede na vse kar ti doma pravijo) pojdi od doma na korekten, pošten način. Tako boš lahko imela mirno življenje, ki je zelo kratko. Stvari se same po sebi ne bodo umirile….lahko poniknejo za nek nedoločen čas, vendar v trenutku ko najmanj pričakuješ izbruhnjejo še z večjo silo.
Je pa to enkratna priložnost, da spoznaš česa si tvoj fant v resnici želi in česa si želiš ti. Morda pa morata iti skozi to, da postane odnos še bolj trden. Če pa ne, pa se zavedaj da to ni to……
Vse dobro!
Draga Sarah,
predno se kamorkoli preseliš razčisti doma, kajti starši so najbolj pomembni, naj ti še tako nasprotujejo, lahko da jih boš rabila že čez en teden pa se ne boš mogla ali upala vrnit po tolažbo. S fantom se čisto strinjam, kaj pa če se skregata, te prevara, nehata razmerje, kam pa potem, če boš v dobrih odnosih s starši, boš šla k njim, kam pa drugače. Ti kar ostani doma, v tem času pa boš tudi videla ali sta s fantom zaskupaj ali ne. fant pride pa gre, starši pa ne.
Ponovno pozdravljeni!
Spomnim se vašega sporočila kakšna dva meseca nazaj, vendar takrat ste pisali v glavnem o težavah s starši in njihovem nesprejemanju vašega fanta. Zdaj se je očitno pojavila težava tudi v vaših oziroma vajinih skupnih načrtovanjih. Ko ste se odločili za odhod, se fant s tem ni strinjal. Pravite, da naenkrat ni pripravljen na skupno življenje.
Razumem njegov strah, da se z vašimi starši ne bi razumela in da si želi, da vaju kot par sprejmejo v družino. Verjetno je imel podobne negativne izkušnje z družino prve partnerke in si ne želi več takih razmer.
Mislim, da bi bilo ta trenutek v vaši situaciji najboljše, da počakate s selitvijo k fantu, da se stvari skristalizirajo, da oba razmislita, kaj si želita in kdaj. Morda bi lahko razmišljali tudi o selitvi v kakšno podnajemniško stanovanje – sami, torej brez fanta, če se vam zdi, da so doma razmere nevzdržne. Kasneje se lahko še vedno preselite k njemu, če se vama bo zdel »pravi« čas.
S starši pa se poskušajte pogovoriti. Gotovo vas imajo radi in tudi njim ni vseeno, da odnosi med vami niso dobri. Dober občutek je, če ima človek neko varnostno mrežo, kamor se lahko zateče ob morebitnih življenjskih padcih in družina to mrežo lahko nudi.
Srečno Sarah!
Pozdravljeni še enkrat,
letos me čaka še podelitev diplome. To je dogodek, ki človeku nekaj pomeni v življenju, zato povabimo ljudi, ki jih imamo najraje. Seveda so moji starši odločeni, da če povabim fanta, oni ne bodo šli.
Kaj takega pa res nisem pričakovala. To bi me strlo. Izgleda, da v našem primeru čas ne celi ran. Zdi se mi, da sta tako trdno odločena, da ni šans, da ju prepričam v nasprotno.
Tega ne privoščim nikomur.