Pozdravljeni.
Imam par težav, ki jih bom poskusila kar se da razumljivo opisati…stara sem skoraj 19 let.
Prva in najbolj moteča je moje nihanje razpoloženja. Nenormalno, po večkrat na dan. Razpoloženje se mi konstantno menjuje – en moment sem polna euforije, motivacije in vesela in potem zelo hitro obratno …totalno negativen pogled na vse , žalost, vse je brezveze brez pomena itd. To me ZELO moti/ovira v vsakdanjem življenju in vsakdanjih opravilih obveznostih itd …Naj povem še to, da sem začela ( spet ) hoditi h psihiatrinji ( drugi ), ki pa me ne jemlje resno oz. kar presliši kar ji rečem …ne bom več h njej hodila, jo bom menjala, ampak je spet čakalna doba ….

Druga stvar je, da se mi zdi da sem zelo otopela oz. pomankanje čustev & empatije. Zaradi tega najbolj trpijo moji odnosi z meni najbližjimi ..najbolj fantom. Moja čustva kar izginejo, ne čutim popolnoma ničesar, nobene ljubezni, niti žalosti, jeze, ne morem biti sočutna ..

tretja, ki me tudi najbolj skrbi. Na vsake toliko časa se mi dobesedno ”odpelje” …Ne dojemam/zaznavam realnosti pravilno, kar nekaj blodim, zdi se mi kot da sem v ovita v neko meglo, oddaljena oz odmaknjena od realnosti, ločena. moje misli so čisto nepovezane, včasih se mi tudi megli pred očmi ali zaznavam-vidim stvari ki jih dejansko ni tam ….
domačin in fantu se težko zaupam, ali da bi pri njih iskala kakršnokoli pomoč, ker so vsi mnenja da igram in si izmišljujem. sama pa ne vem več kaj narediti in me je strah da se mi bo en dan do konca utrgalo in ne bom nikoli več normalna…

naj povem še to, da mi je bila v preteklosti postavljena diagoza depresija in anksioznost, depresijo sem dala čez z zdravljenjem z AD, kateri so mi pomagali do te mere da sem potem z njimi prenehala ( pod nadzorom svoje psih. ) in po enem letu po tem tudi zaključila z obiski.

ne vem več kaj naj naredim …

Pozdravljeni,

diferencialno diagnostički bi lahko prišla v poštev tudi čustveno nevravnovešena osebnostna motnja. To bi razložilo mnoge od simptomov ki jih navajate, če ne vse.
Vsekakor vam svetujem, da si poiščete psihiatra in/ali psihoterapevta s katerim boste zmogla vztrajati v daljšem terapevtskem procesu. Motnja je sicer ozdravljiva, je pa praviloma psihoterapija v takih primerih nenadomestljiva. Z zdravili zdravimo samo občasne depresivne in anksiozne simptome (včasih tudi psihotične). Če bi vas še kaj zanimalo, vprašajte.

Lep pozdrav,