hja, tud jst sem prišla v situacijo, ko ne vem kako naj ˝pravilno˝ ravnam.

zgodba je taka:
že nekaj časa poznam uspešnega poslovneža, ki je starejši od mene 20 let, ločen in k nam službeno hodi 2-3 mesečno. nobenega posebnega stika nisva imela do takrat ko smo šli skupaj na eno poslovno večerjo. med nama sem čutila res nek erotičen naboj. potem spet nisva bila v nobenem stiku, razen to da so mi sodeavci namigovali da se zelo zanima zame.

no nedavno pa smo se spet dobili na eni zabavi kjer smo kar dosti pili. najin pogovor je stekel, povedal mi je, da sem mu všeč, da neprestano misli name itd., prav tako tudi jaz nisem skrivala čustev do njega. kmalu sva se znašla sama in si padla v objem in tisti nežni poljubi pa strast…..sam sem zadevo ustavla.takoj po tem dogodku me je poklical in se mi opravičil, če je kakorkoli preveč silil vame, da me ni s čem prizadel in da neprestano misli name.

ne vem ali je to le izredno bogat moški, ki dobi kar si pač zaželi ali resnično misli kaj več. vsaj po mojem občutku se mi nekako zdi iskren ampak… potem je tu še služba. je v redu da zasebnost mešaš s službo?pa poleg tega še starost. mene osebno ne moti ( tip zgleda veliko mlajši) ampak okolica…

kaj mi svetujete, naj enostavno prekinem vsa nadaljna srečanja z njim ali naj poskusim?

hvala vsem za mnenja in nasvete,

lp

escape,

tukaj bi te vprašal. Kaj pa ti želiš in čutiš’ imaš kakšno oviro, da bi bila z njim, razen službe? Boš obžalovala, če prekineta po 2 mesecih?

Ogromno enostavnih vprašanj, ki pa jih moraš zastaviti sama sebi. Kaj ti želiš in ali boš sprejela karkoli bo?

če je da, potem daj, življenje je zelo nepredvidljivo.

Saj veš tisto. Kot bombonjera, nikoli ne veš kaj dobiš. če pa imaš še to dobro lastnost, da vse sprejmeš tako kot je in da tako kot je je najv+boljše zate, potem verjemi, da je to prav.

primož

o pa se je le prikazala moja tema.jst sm pa včeri še enkrat isto pisala… no ja sm še nova na forumu.

kaj si jst želim….sej to je tisto vprašanje. enkrat si rečem zakaj pa ne živiš samo enkrat, drugič me je pa spet strah kaj bo, če se zapletem.
mam izredno slabo izkušnjo za sabo z nekdanjim tipom s katerim sva bla 4 leta skupaj in doživela tako psihično kot fizično zlorablo. zvezo sem prekinla slabo leto nazaj ampak opažam da je to na men pustil posledice.

srečala sem že kar nekaj moških s katerimi bi lahko bila, pa si enostavno ne pustim do sebe. na zčetku sem zainteresirana in mi je super z njimi ampak se potem, ko čutm da bi se iz začetnega prijateljevanja kaj lahko razvilo, takoj umaknem, sem do njih cinična in nesramna.
očitno mam kar eno blokado. ma ne vem…enostavno tavam v temi in ne vidm izhoda iz tega začaranga kroga. tok enih mešanih občutkov.

ta moški o katerem sm pisala me je sedaj res prevzel ampak kaj bo pol z mojimi čustvi? a je to sploh normaln da ne vem kaj bi? mogoče rabm čas ampak en let je pa tud že kar nekej…

help!!

…lahko nekaj vprašam ? Koliko si stara ?

LP

jst sm stara 31 let on pa 50, ja razlike je kr dost med nama

Poslušaj srce!

Če pa ljubiš pa ne moreš delati nič narobe. Ampak ljubezen je tudi to, da puščaš svobodno izbiro.

Primož

…aha…velika je ta razlika…moja prijateljica ( 34 let ima ) se je po neuspešni zvezi s partnerjem, kateri je sledila ločitev, kar nekaj časa “pobirala ” in pred nekaj meseci pristala v novi zvezi s petdesetletnim moškim. Pričela sta spet zahajati v našo družbo. Kaj naj ti rečem ? V začetku se mi je možakar zdel čisto fajn, ko sem ju gledala skupaj. Prejšni teden smo imeli eno fešto in sta tudi prišla….nič več ni tako rožnato. sedaj sta postala že bolj domača in on že kaže vse znake starega moškega ( oprosti izrazu…starega za njena leta )…, lahko bi ji bil oče. V naši družbi se je počutil bedasto ( vsaj občutek je bil tak ), bili smo preveč živi zanj, njegovi pogledi so bili drugačni od naših. Najbolj zanimivo je bilo pa to , da je ženska utihnila…njene čvekavosti ni bilo več , kot bi se bala , da bo ..kar bo rekla…deležna njegovih kritik….
Ne vem..morda se motim….morda nimam prav , kar govorim….ampak …moški petdesetih let je za tridesetletnico…oldtajmer….nekako mislim…zveze tam …deset let plusa in minusa ,lahko uspejo…kar je več, je pa že kriza…seveda, če misliš resno zvezo !! Kar zamisli si , da bo tvoj moški čez deset let star 60 let, ti pa živa, življenja polna 40. letnica.
Le močna, iskrena ljubezen lahko premaga to razliko….po moje…

Če ti je všeč, pa ti njemu, nimaš kaj premišljati. Nikoli pa vnaprej ne veš kaj bo, pa če bi bil star 30, 40 ali pa 50 let.

Uživajta skupaj.

ja speedy lej…..ti si mi opisala par, kot si ju videla in doživela ti. ok…..sam mislim….sem v bistvu prepričana, da je popolnoma mogoč tudi med dvema, kjer ni take starostne razlike. in ko si nanizala lastnosti tega oldtimerja…..kaj nej rečem, moški o katerem govorim jaz niti približno ni tak. je poln energije, živi polno živahno življenje……..tko da mislim, da na podlagi enega para, ki si ga ti opisala ni moč sklepati, kako bi se najina zveza razvijala.
no koraka nobenega še nisem naredila naprej, se v bistvu še opazujem kakšna so moja čustva do njega. in mislim, da kar močna….
po nasvetu primoža in neni……….zakaj pa ne!

velik ljubezni vsem in hvala!

escape

..ja, seveda…oprosti ,prosim…jaz sem samo pač to razmišljala, kar sem opazila..
Saj sem ti napisala, da prava ljubezen ne pozna meja…..poglej , ti povem še en primer, ki ga imamo v sorodstvu. Moj bratranec je tetraplegik…pa se je vanj zaljubila medicinska sestra..in skupaj sta…vsakič, ko grem od njih se razjočem od sreče, ko njiju vidim tako srečna…in onadva sta skupaj že deset let…

če misliš, da je pravi zate, če je iskrica med vama…..najdi svojo srečo….

vem, mlajšim se dopade, ko se starejši moški mečejo za njimi, ker vejo, da bo za njo naredil vse. Vendar je to nevarno, iz tega marsikaj rata in potem je hudo, pazi, ker znajo biti starejši moški zelo zelo ljubosumni. Ko ne bo več klapalo, te bo zasledoval, ljubosumje na vsakem koraku, upaj samo, da ne bo kaj hujšega, ne igraj se z ognjem

Speedy,

to si pa zelo lepo opisala, mislim realno in ne nasramno. Tudi jaz sem bila na eni taki žurki: ona 32, on 42; on je povabil svoje (42 in več), ona pa nas 32. Res je bila velika razlika v mišljenju in obnašanju.

Nekaterim se take veze obnesejo, nekaterim pač ne. Nikoli pa ne veš, če ne probaš.

LPS.

Moj je 22 let starejši od mene.Skupaj sva že 4 leta.Se mava rada in se razumeva – na zaačetku sem se tudi sama spraševala kaj naj in sem se po tednu dni odločila.In mislim da prav.Glede prijateljev:jaz poznam njegove, on moje – in se vsi ful razumemo! Aja, njegova starost:45 ; moja: kar odštej 🙂

oj,

no po kar dolgem času se spet oglašam in tudi hvala za vse komentarje.

naj na kratko povem kako se odvija najino razmerje:
po razmisleku sem se odločila da poskusim, saj izgubit nimam kaj in zaenkrat mi ni žal.
počasi, brez prehitevanj se spoznavava, bila sva tudi skupaj tako v moji kot v njegovi družbi in moram reči, da je tako kot pri anamari…. ujeli smo se že takoj brez priokusa starostnih razlik.
edino to je, da se zaradi razdalje in njegovih obveznosti ne vidiva prav pogosto ampak tudi to se da premostiti.
bomo videli, zaenkrat laufa

pozdrav vsem,

escape