Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? MimaŠ bi danes praznovala rojstni dan

MimaŠ bi danes praznovala rojstni dan

Zato se spomnimo na to veliko žensko in se ji poklonimo.

Temu forumu je res veliko dala. Večkrat sem spomin nanjo.

Mima je bila v času bolezni in lahko rečem, da vse do smrti – skoraj zadnjega dneva – neformalna moderatorka tega foruma. Odgovarjala je na vsa vprašanja in poskušala vsakemu posebej razjasniti težavo natančno, jasno in zelo odkrito. Zato smo jo tudi tako vzljubili, ker je bila direktna, neposredna in nas je včasih znala tudi postaviti na realna tla, kar je v določenih trenutkih za bolnika z rakom tudi koristno.

Z Mavrico v pločevinki nas je dnevno zalagala s svojimi bogatimi izkušnjami z boleznijo.

Spominjam se njenih zadnjih pisem. Zadnjega mi je pisala še dan, dva, morda tri pred smrtjo. Tako odkrito mi je pisala o občutkih, njenem stanju…. In mi ob enem dala veliko nasvetov za delo v dobro bolnikov z rakom.
Morda vsi niti ne veste, ker ste jo spremljali samo zadnje leto pred smrtjo in z njo niste navezali bolj osebnih stikov. Mima je bila leta nazaj zelo aktivna v okviru društev bolnikov. Trudila se je za boljše razmere bolnikov in takrat, žal, skupaj s svojimi soborkami naletela na kup težav, zato jim ni uspelo premaktniti zadev naprej. Takrat je bila tema “onkologija” tudi nezanimiva za novinarje…

Skratka, Mima je bila res borka. Zase, za druge, za življenje. Žal so bili načrti drugačni in je zaspala.

Mima, vse najboljše med zvezdicami!

Kristina Modic Ne-Hodgkinov limfom 2004/2005 http://monoblog.over.net/kristina/ http://krstina_modic.tuditi.delo.si/
nova
Uredništvo priporoča

Mimo sem spoznal v zadnjih mesecih njenega življenja (samo preko foruma).
Izmanjala sva si tudi nekaj zasebnih sporočil po E -pošti. Več, kakor je naredila za bolnike z rakom, je naredila za vse druge, da spoznamo težave s katerimi se sračajo bolniki.
Pustila je velik “pečat” tudi na tiste, ki smo jo razumeli ob prebiranju njenih sporočil, še največ tista, med vrsticami.
Zato se je spominjam vsakič, ko odpiram ta forum.
Mima je bila, postala in ostala velika oseba.

Gost, strinjam se s tabo. Tudi jaz se vsakič, ko odprem forum, spomnim na MimoŠ. Za vse, ki smo jo poznali (pa čeprav le prek foruma), še vedno živi.
Srečno, MimaŠ

Tudi jaz sem prepričana, da je Mima dala neizbrisen pečat tem forumu.
Vse njene sestavke sem obvezno prebirala. Še danes ne morem verjati,od kod je črpala moč in voljo s katero se je borila v bolezni. Ko sem prebirala ta forum, sem iskala njene ,,poste,, da sem se prepričala, da še vztraja med nami. Mima- slava ti.

Ja, MimaŠ, srečno, pa kjer koli že si – živiš v naših spominih.
Leja

draga mima! prebrala sem tvojo knjigo! Zelo mi je bila všeč, končno nekdo ,ki je napisal vse čuteče in težke občutke, ki spremljajo bolnika z rakom, nisem te poznala , pa vendar si mi bila zelo blizu!Sama sem istočasno prebolevala raka!pljub zate , kjer koli že si!

Tudi meni je Mima ogromno dala. Velikokrat jo imam v mislih. A čez le nekaj dni bo minilo že celo leto, odkar je odšla od nas.
Res je bila nekaj posebnega.
Srečno Majda

Tale forum nas povezuje in druži tudi zato, ker ne pozabimo, na tiste, ki niso več z nami. Morda se bomo na koncu naše poti spet nekje vsi srečali …

Lepo da niste pozabili!

Pozdrav!
Janez

Upam, da Mima nekje bdi nas nami in nas čuva:))

Lep pozdrav in lep dan, Petra _______________________________________ Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa, tvoja mami

Jutri 7.4. bo leto dni, ko so domači sporočili, da je MimaŠ zaspala in odšla. A ostala bo v naših srcih in velikokrat se spominjam, da je bila človek, ki se ne preda, aktivna za računalnikom do zadnjega, z eno samo željo, da pomaga s svojimi izkušnjami vsem trpečim, ki so iskali pomoč tudi na tem forumu.
Mima, vem, da si bila tudi pesniška duša, pa ti pošiljam delček razmišljanja v tej pomladi.

Ko bolečina za vedno zaspi,
ko zaprejo se trudne oči,
plavaš v naročju valujočih trav,
šumečih gozdov, brstečih cvetov.
Naj božajo te tople aprilske sape,
naj lučka kjer spiš, gori in te greje.
Ne pozabi na nas, mi nismo nate.
Hvala za vse.

Tina

In še ena Mimina:

Veter pomladni zavel je čez kraje mi drage,
prinesel je z morja in s hribov prijazen pozdrav.
»Hitro pripravi reči si v popotne bisage!«
je vedro mi šepnil v uho in me nežno zlasal.

»Pridi z menoj na prostrane zelene livade,
med pohorske smreke, ki zmerom se z njimi igram,
skoči z menoj preko kraške kamnite ograde,
kjer sleherno bilko in vsakega hrošča poznam.

Potok in ribnik in reka in morje me vabi,
da moj zašumi naj na njihovih rebrih zamah.
Ni ga jezera, da moja ga igra pozabi!
Še tebe povabim na ples po slovenskih vodah.

Moker veselo se skrijem med žitnimi klasi
na polju, kjer s soncem pridelek zorim,
smuknem v vinograd za hišo domačo na vasi,
pridelka se novega v cvetju s teboj veselim.

Kam sem pozabil zaviti še v svoji radosti?
Asfalta, betona, sem pustih izognil se mest?
Tam šele duša je moja igriva zadosti!
Pometiva skupaj vso žalost iz ulic in s cest!

Rože dehteče pobožal bom čisto narahlo,
da še bolj mogočno ti v tihih nočeh zadiše.
S pticami pel pod nevihtno nebo bom zatohlo.
Še tvoja naj pesem potrebnim ogreje srce!

Primi trdno me, če kdaj se mogoče spozabim
in s točo, nevihto ti sinje nebo potemnim!
Blisk je le vrisk, ki ga v prsih razvajenih nosim
in grom je beseda edina, ki jo govorim.

Ptice se v jatah zbero, ko zapel bom jeseni,
odvrglo bo listje še zadnje ponosno drevo,
zima potuhnjeno z mrazom in slano se ženi,
a v najinih srcih bo vedno pomladno toplo.

Včasih pa le mi moči za kak hip oslabijo.
Omahnem za prvi cerkveni zvonik,
gledam oblake, ki daleč nad mano lebdijo
in sonce nad njimi kot velik bleščeči zlatnik…«

Veter je šel in sem sama ostala med vrati.
Nekoč pa za vetrom za zmerom odidem na pot:
bom naučila stotere ga pravljice brati!
Ne joči takrat in prisluhni mi – vetru povsod.

Pozdravljeni,

jaz sem šele ta vikend prebrala knjigo Mavrica v pločevinki in moram reči, da je knjiga in način razmišljanja gospe name pustila velik pečat. Upam, da bom v nadaljevanju kot bolnica s prestanim melanonom (ki je zaenkrat kot kaže premagan) uspela vse kar je gospa Mima zapisala v knjigi in tudi v forumih (nekaj sem že uspela prebrati) tudi uspešno prekanalizirala, da bi mi bilo lažje v prihodnje. Mislim, da je Mima res veliko dala nam vsem, ko je tako odkrito opisala svoja razmišljanja in odnos do te bolezni.
Hvala Mima:-)
Darja

Jaz je še nisem uspela prebrati. V tistih meilih, ki sva jih izmenjali, pa sem jo spoznala bolj kot kogarkoli tule. Zahvaljujem se ji za globok pogled v njeno dušo, za zaupanje in da sem smela biti deležna tistega dela, ki ga še ni dala v javnost. To bo njen prispevek v moji drugi knjigi, ki sem jo morala takrat položiti na led, ker je “Zdravljenje z omelo” bolj kričalo, da bo napisano.
Res je „več je naredila za druge“; zato sedaj počiva v miru.
lp

Draga Planinka,
vesel sem, da si nas spomnila na datum Miminega rojstnega dne. Tistim, ki smo spremljali njeno pisanje tu gor in tudi z njo izmenjali kakšen komentar, bo nedvomno vedno ostala v spominu. S svojo neposrednostjo in odkritostjo nam je podarila svoja osebna doživetja in izkušnje, ter opisala vse tisto, kar ni mogoče prebrati nikjer drugje..Bila je res izjemna ženska in neverjetna borka. Naj počiva v miru!

Tebi Planinka pa želim vso srečo in obilo zdravja in optimizma! Z veliko muko si se prebila skozi Kristusova leta, zato sedaj samo tako pogumno naprej! Verjami, da je najlepši del življenja šele pred tabo!

SREČNO, prijatelj - Jože

New Report

Close