mi2
Pozdravljeni,
v odnosu z svojim fantom sem 6 let, že po treh letih pa sem ga prevarala. To varanje se zdaj samo še stopnjuje in se ne neha, z različnimi tipi. Kot bi iskala nekakšno sorodno dušo. Seveda sem z njim hotela že večkrat končati pa vedno najde(va) nekak razlog, da ostaneva skupaj. Vendar mi notranje ta odnos ne da tistega, kar si želim, pa tudi končati ga nisem sposobna. In potem se samo zapleta in zapleta. Kako se lahko rešim tega občutka nemoči?
Hvala za pomoč!
Lp
Spoštovana, Svobodna ptica,
očitno je to en vaš način življenja, ki vam je poznan in domač. V tem, da ste neiskreni, da ne zaupate, da varate in za to uporabljate mnogo različnih izgovorov, v tem, da je vedno napeto, negotovo, veliko adrenalina – v tem ste doma, rekla bi, da ste v takšnem vzdušju odraščali. Del vaše osebnosti so prevare, zato jih živite. Nekdo vara s tem, da pije, nekdo krade, spet tretji je neiskren na drug način, vaša prevara pa se odigrava na način nezvestobe. Verjamem vam, da tega ne želite, da se zavedate, da to ni v redu, da bi že marsikdaj nehali, če bi to zmogli. Verjamem vam tudi, da se čutite nemočni ustaviti takšno življenje, takšne odnose. Najraje bi imeli fanta (ki ga imate za fanta), ki bi bil tam, kadar bi ga potrebovali, za varnost, sprejetost, druženje, pa še enega, ki vam prebuja energijo, hrepenenja in vam da občutek, da ste živi. Vendar takšni polovičarski odnosi niso iskreni do nikogar: niti do fanta, niti do vaših ljubimcev, niti do vas samih. Tu ste prevarani vsi, čustvena škoda je katastrofalna, saj se morate do skrajnosti izničiti in razvrednotiti, da varate. Totalno morate biti neiskreni do sebe, si lagati, kar čutite v resnici, kar si želite, potlačiti vse občutke in to samo za ceno ene adrenalinske noči. Nič se ne spoštujete, zato ne spoštujete nikogar, kar se s prevarami zelo dobro odraža. Zaenkrat ne čutim, da ste odločeni nekaj spremeniti oz. zaključiti z aferami. Razum vam pravi, da bi bilo dobro nehati, srce pa, da tega še ne želi, saj je to vaša čustvena hrana. Vam pa iz izkušenj povem, da je pot ven iz prevar dolga in naporna, a možna. Ko že vse in še sebe prepričate, da ste RES nehali, lahko znova presenetite. Če že kaj, na tej poti šteje to, da nekdo zares in iskreno verjame v vas, da vam bo uspelo in vas na tej poti spremlja ne glede na vse, to je lahko terapevt ali kdo drug. Pomembno pa je, da se najprej res odločite, da tega ne želite več početi. To je prvi korak na poti.
Pa srečno vam želim.
S Kristjanske strani rečejo, da so polbratranci še krvno sorodstvo (se pravi, tvoj fant in tvoj oče), vse kar je za tem pa več ne, tako da… uživaj.
http://koledarjiinprazniki.blogspot.com/2008/12/sorodstvena-razmerja.html