mi lahko pomagate?

Prosila bi za pomoč. Stara sem 27 let. Poročena 3 leta. V zakonu se nama je rodil otrok, star pa je 1,5 leta. Z družino živimo pri njegovih starših, v njihovi hiši, ampak v svojem stanovanju.
Tu pa je tudi problem. Ne bom na dolgo in široko razlagala, da mi tast in tašča, predvsem ona, močno načenjata zdravlje. Gre za to, da živim iz njihove strani pod zelo močnim pritiskom. Obsedena sta tudi z mojim otrokom, obnašata se kot da sta onadva starša, jaz nič ne vem, nič ne naredim prav v zvezi z njim,….. Najraje bi videla, da bi jaz kar izginila, njima bi pa ostal sin in vnuk.
Gre pa za to, da potrebujem psihično trdnost. Kako bi dosegla, da mi razne žaljivke, podtikanja, ipd, ne bi prišli do živega? Da bi enostavno preslišala, da mi ne bi prišlo do duše, do srca, ker trenutno sem psihično zelo šibka, jokam, vse me prizadane. Precej sem shujšala, ker ne morem jesti, poleg tega se mi pa po koži spuščajo madeži brez fiziološkega razloga, torej so na živčni bazi.
Rada bi “ojačala”, rada bi bila spet vesela kot nekoč. Sedaj se namreč sploh ne smejem več, ker mi ni do tega.

Selitev ne pride v poštev, mož pa je v precepu. Mama ga namreč vidi več kot jaz in ima možnost vpljivati nanj z vsem mogočim. On sicer tega ne vidi, ker je mama le mama in ni možno da je mama tako žleht.

Mi lahko kako pomagate?

Spoštovani

Vsi, ki smo poskusili živeti z moževimi starši vemo, da zna to načeti marsikatero mlado družino, da o živcih niti ne govorimo. Občutek, da te stalno nekdo nadzira in nekaj uči ter da nobene stvari ne narediš enako dobro kot tašča, nas žene v obup in žalost. Najhuje je, ko se začnejo vmešavanja v vzgojo otroka in smo pri tem nemočni, saj nimamo kam.

Kot ste že sami ugotovili, pritoževanje nad taščo ne obrodi željenih sadov, saj noben sin ne verjame, da je njegova mama tako žleht. Tudi spuščanje z njo v konflikte za vas ni dobro, saj boste poraženka vedno vi, ker vam bo tašča vedno znala dokazati, da je ona glavna pri hiši. Nič niste napisali, kako je s tastom. Velja poskusiti najti zaveznika v njem.

Svetujem vam, da skušate čimveč časa preživeti z možem in mu dokazati, da ste sedaj vi trije (vi, on in vajin otrok) tista družina, ki mora biti na prvem mestu. Preživite več časa izven doma (daleč od tašče) in naj bo to čas, ki bo možu dokazal, da je vajin odnos tisto, kar v življenju želi. Takojšnja rešitev pa je, da se odselite. Pozanimajte se, če izpolnjujete pogoje za pridobitev socialnega ali neprofitnega stanovanja.

Za konec pa še to – zavedajte se, da ste čudovita mlada ženska in mamica, ki se mora imeti rada. Ne obupujte, borite se za svojo družino. Srečno.

Noname 2, čisto si predstavljam tvojo štorijo, jaz ne bi zdržala niti minute pod isto streho s taščo in tastom…seveda taščin sin je number 1…

V bistvu če mene vprašaš, take “matere” v resnici svojih sinov sploh ne marajo…kajti če bi jih, bi se trudile da bi se v novi družinici s tabo počutil lepo in ne bi svojega nosa, poraščenega z bradavicami vtikale v vaše življenje.

Kaj me to razjezi, ko je folk tako nizko…

Veš, ne sekiraj se, bodi močna, dosti hodi s tamalim ven, furaj svoj lajf in predvsem začni svojega žicat, da se preselite!

Srečno