Najprej naj vas lepo pozdravim in povem, da sem zelo vesela vašega sodelovanja na tem forumu. Spremljam tudi vaše odgovore na pisma bralcev v prilogi Ona in moram reči, da ste ženska, na katero bi se tudi sama najprej obrnila za nasvet.

In za nasvet bi vas tudi prosila, saj imam že dalj časa težave v partnerstvu. S fantom sva skupaj že 9 let (od 15 leta) in za oba je to prva resna zveza. Najino druženje se je začelo iz prijateljstva in preraslo v zaljubljenost. Vse skupaj pa sva jemala lahkotno – če bova za skupaj, bova, če ne pa ne. In tako sva zdaj skupaj že 9 let. Pisem vam, ker imava že dalj časa težave pri spolnosti, predvsem z moje strani. Problem pa je, ker se ne vzburim, saj imam občutek, da me partner ne privlači več. Ne vem, morda sva se v tem času toliko spremenila, da so se s tem spremenila tudi moja čustva. V zadnjem času namreč ugotavljam, da mi gre vedno več stvari v njegovem obnašanju na živce. Tako velikokrat postanem nemirna v njegovi bližini in se izogibam konfliktom, ker takrat njega in njegovo razmišljanje zelo težko prenašam. Morda je razlog tudi v tem, da ima predstavo, da si morava biti čim bolj podobna, imeti enako mnenje o stvareh, mene pa to duši in počutim se kot da v njegovi bližini ne morem biti taka kot sem. Ima me zelo rad in dobro sva se ujela v življenju, vendar jaz tega zdaj ne čutim več. Med nama pogrešam tudi več telesnih stikov kot so objemi, poljubi in podobne stvari.

Ta zgodba pa ima še eno plat. V tem času, ko sem se vedno bolj oddaljevala od partnerja, sem se zbližala tudi s prijateljem in se z njim čez nekaj časa intimno zapletla, tako da je tudi tu razlog, zakaj imam tak odnos do partnerja. Ta prijatelj mi je pred kratkim povedal, da si želi biti z menoj in da že dolgo tako čuti do mene. Zelo veliko sem premišljevala o tem, skušala popravit odnos s fantom in ugotoviti, če se tukaj sploh da kaj popraviti, saj bi rada naredila vse, kar se da, da se ne bi kasneje obremenjevala s tem odnosom in svojo krivdo, če bom šla svojo pot naprej. S fantom sem že večkrat skušala prekiniti, ampak v teh težkih trenutkih imam vedno določena čustva, zaradi katerih si potem rečem, da se bom vendarle potrudila in ostala z njim. Ker mi je zelo težko, ko ga vidim, kako se mu podira svet zaradi mene. Ampak kaj, ko se potem čez kakšen dan spet počutim isto kot prej – nesrečna, nemirna, razdražljiva. Počutim se kot bi bila ujeta in ne morem naprej. Premišljujem o posledicah, ki bi jih imel razpad zveze za fanta in to me še najbolj drži nazaj pri svoji odločitvi. Sploh ne vem več, kaj naj naredim. Če se vprašam, kaj bi rada, ne glede na druge, bi odgovorila, da bi bila rada s prijateljem in ne s fantom. Ker do njega čutim, močno čutim. Do fanta pa me morda veže le ljubezen, ki sva jo imela včasih… ne vem. Imava dobre dni, ko se spet spomnem, kako je bilo včasih. Imava pa tudi slabe dni, zaradi katerih bi šla rada čim prej stran. Kaj mi svetujete glede moje situacije? Kaj naj naredim?

Ko sta za čela hoditi s fantom ste bili še nodrasla deklica. V devetih letih sta se oba s fantom osebnostno spremenila, postala sta drugačna. Vajina mladostna zaljubljenost se ni spremenila v pravo ljubezen, kar se pri tako mladih parih tudi redko zgodi. Posledica tega je, da ste se do fanta čustveno in spolno ohladili in si našli drugege partnerja. Slepite se, ker ga imenujete prijatelj, saj imate znjim tudi spolne stike, ker vas privlači tudi spolno, ne samo kot oseba. Iskreno se pogovorite sami s sabo ( ne glede na vašega ljubimca) ali bi lahko živeli s partnerjem do katerega že sedaj ne čutite poželenja in sta se tudi čustveno ohladila, oboje je namreč močno povezano. Prisluhnite sami sebi, pravi odgovor se vam že ponuja. Bodite iskreni in pošteni do sebe in fanta. Pri odločitvi vam stoji na poti pomanjkanje samozavesti in strah, ki izvira iz tega. Kar pogumno!

Alenka B

draga rožica. ko berem tvoje sporočilio se mi zdi, kot da podoživljam svojo zgodbo. sama sem se odločila za čustva in sem zdaj, štiri leta kasneje, še vedno v čudoviti zvezi, ki me zadovoljuje tako čustveno kot fizično. prelomno obdobje je bilo peklensko, ampak je vredno potrpeti.

Vesela sem tvojih vzpodbudnih besed, saj mi prav to peklensko prelomno obdobje jemlje ves pogum. Poleg tega pa je tu še družina, ki me ne podpira pri moji odločitvi, saj zveza z ljubimcem zahteva tudi selitev in popolno spremembo okolja, zato se počutim še bolj sama v vsem tem.

Ojla!

Nekoč pred dolgimi leti sem bila sama v podobni situaciji. Predolgo sem odlašala z zaključkom zveze v kateri sem na koncu čutila samo še prijateljstvo. Bodi pogumna in se odloči prekiniti takšno zvezo. In nekaj časa preživeti sama, vsaj kakšne pol leta ali eno leto, preden se podaš v novo zvezo. Jaz sem naredila to napako, da sem takoj šla v novo zvezo (se preselila k drugemu fantu) in to ni bilo dobro. Kajti rabiš čas, da se čustveno in kot oseba postaviš na svoje noge, da pretrgaš nitke, ki te vežejo na preteklo zvezo in počasi ustvarjaš pogoje za novo. Rabiš občutek, da lahko v tem svetu živiš tudi sama in da zveza z drugim človekom ni tako zelo nujna. Kajti tvoje odlašanje z odločitvijo pomeni, da nisi preveč samozavestna, da ne slediš svojim željam in čustvom, da se bojiš biti sama. IN prav na tem področju moraš sama s sabo še veliko narediti. In to se da, če nekaj časa preživiš sama. Da se naučiš skrbeti sama zase, živeti za svoje želje in cilje, gojiti svoja veselja, živeti samozadostno. Odločitev ni lahka, ampak postaviti dobre temelje za novo zvezo se zelo obrestuje.

Veliko poguma!

Pri meni je bilo popolnoma isto. Na koncu so mi prijatelji rekli, naj ze enkrat poslusam srce, da je (zdaj ze bivsi) fant samostojen in da se mu zato, ker se bova razsla, ne bo podrl svet. Baje da se mu je, ampak da se je dovolj hitro pobral. Gre dosti lazje, ce sam sebi rece, da ga nisi vredna. Kakorkoli.
V vmesnem obdobju sem shujsala v enem mesecu skoraj 10 kil, ker so me napadali z vseh strani. Prejsnjega fanta sem pustila, zelela sem biti z novim, moji starsi ga ne marajo (v bistvu ga sploh ne poznajo, ampak so se odlocili da ga ne marajo), mene so prej imeli za idealno hcerko, sedaj sem pac nujno zlo, katerega se pac ne bi spodobilo vreci na cesto, ker navsezadnje sem hcerka.
Vendar ti povem, da se je vse oz. se se vedno splaca, saj je trenutno veza tocno to, o cemer sem vedno sanjala, pa nisem mislila, da bom kdaj nasla.

Ce se ti zdi vreden, potem potrpi!