Imam fanta že 5 let. Imam ga rada, ampak v njega nisem zaljubljena. Je pa najboljši človek na svetu, kar sem jih srečala. Lahko mu zaupam čisto vse, nikoli nisem dvomila, da me ima rad, niti pomislila nisem, da bi me kdaj prevaral… Res pa je, da mi nikdar ni bil ne vem kako privlačen in nikoli sploh nisem bila prav zaljubljena v njega.

Zdaj se pa že 5 mesecev dobivam z drugim fantom, ki mi pa je ful privlačen in ful sem tudi zaljubljena v njega. On sicer trdi, da me ima ful rad in da si želi, da bi bil z mano, ampak nekako mu ne morem zaupati. Gre se tudi zato, da prihaja iz zelo bogate in vplivne družine. Ukvarja se z vsemi mogočimi dejavnosti ( potapljanje, potovanja v eksotične kraje, ukvarja se s petjem…) V glavnem vsak trenutek v njegovem življenju je planiran, poleg tega pa so te stvari zelo drage.
Jaz sem čisto drugačna, prihajam iz kmečke družine, mama mi je umrla pred 5 letimi zaradi samomora, doma se nikdar niso cenile stvari kot so umetnost, šport… V eliko sem morala delati. On zato sploh ne ve in kar groza me je, da bi mu kdaj sploh to povedala, še posebej za mamo. Pri nas doma so razmere nevzdržne, imam še eno sestro in brata, ki se sploh ne marata, ata je ful kmečki in ful staromoden in vedno teži, poleg tega ima eno žensko, ki pa je ista kot on. Vse življenje me je utrujal z zelo čudnimi izjavami ( češ da ne smem pripeljati fanta domov, s katerim se ne mislim poročiti-glede na to da še razen svojega fanta sploh nobenega nisem pripeljala; potem da naj pokažem da sem z naše družine; težil mi je za vsako trojko, ki sem jo dobila; ko sem si želela klavir sem dobila neko igračko-klavituro; mojemu fantu teži, da naj gre delat magisterij…. ) Poleg vsega tega nismo bili nikdar revni. Ata je kljub temu, da je imel še kar dobro službo, delal še na kmetiji in težil vsem po vrsti. V glavnem od doma nisem dobila nobene podpore. Kar na jok mi gre zaradi vsega skupaj. Totalno mi zbija samozavest.
V bistvu vem kaj hočem, zelim si tega fanta, v katerega sem zaljubljena, a se bojim, da me ko bo vedel vse o meni in mojih razmerah več ne bo hotel. Mogoče se to zdi komu smešno, ampak meni je zaradi tega grozno. Tudi zaradi fanta, ki ga imam sedaj. Mogoče se zdi komu, da sem jaz krivična in da jaz delam tu problem. Dejstvo pa je, da si sploh ne vem pomagati in da sploh ne želim več domov in da se počutim ob vsem tem zelo osamljena.
Miša

Miša,

najlažje rešiš problem, tako da ga poveš in to obema in videla boš kaj ti bo ostalo. Lahko, da ničesar od tega kar imaš sedaj. Ostane pa ti življenje naprej in izbereš ga lahko sama. Ampak samo tako boš sploh lahko šla naprej, drugače boš vedno ostala tam kjer si.

Pogum in sprejmi vsa svoja dejanja, pa naj bo karkoli že bo.

Primož

Miša!
Nevem kaj naj ti napišem,kot to da si fant s katerim si že 5 let skupaj res zasluži resnico,kajti pazi da na koncu nebi ostala sama.Pa je ta novi vreden vsega tega da bi zapustila tisto kar si imela sedaj,nekaj kar si lahko zaupala samo njemu,ti je vedno bil v oporo in ti stal ob strani.Si sigurna da bo vse to zmogel tudi ta?
Glede tega da pa orihajaš iz kmečke družine pa mislim,če te ima zares rad kot ti govori potem ga nebi smelo motiti čisto nič.Sicer nisi napisala koliko si stara vendar vedi,da ne moreš celo življenje poslušati očeta da nesmeš pripeljati fanta domov.Mislim,da si zadosti zrela za take stvari.
Svetujem ti da se najprej vseeno izpovej temu tvojemu novemu fantu šele potem pravemu.Vem,da to ni lepo vendar boš tako najbolj videla.
Vendar draga Miša vedi,da lepi in bogati ljudje niso nikoli srečni tako kot se delajo in vem da je vsaka nova ljubezen(vsaj na začetku)najslajša.

Bodi močna in zaupaj sama vase.Ti poznaš oba najbolj in ti samo ti veš kaj je zate najboljše v življenju.Mogoče je prav on tisti ta pravi.

Veliko sreče in se še kaj oglasi.
LP,od Pikapoke

Recimo, da izhajam iz bolj premožne familije, čeprav sem v primerjavi s svojo staro materjo, ki je imela kuharico, varuško in služkinjo samo za pedenanje njene gosposke riti ena navadna nula 🙂 Tud delat moram, da se preživljam, si zamisliš ta padec?

Kakorkoli, po kratkem orisu mojega backgrounda, ti bom povedala eno štorijo.

V času študija sem imela cimro. Fajno punco. Luštno, pridno, pošteno, nenarejeno, zabavno, inteligentno – vse kar češ. Veliko me je obiskovala tudi doma, sama pa me ni nikoli povabila k sebi. Vedela sem sicer, da je doma iz neke kmetije, to pa je bilo tudi vse. Potem pa sem se enkrat za vikend kar usedla v avto in jo šla iskat. In sem jo našla. Živi na božansko lepem punktu, v majhni, skromni stari kočici skupaj z brati in sestrami. Ko me je zagledala, sem mislila, da jo bo zadela kap. Kar sesedala se je. Takrat je meni šele kapnilo, da se v bistvu sramuje svojih staršev, svojega porekla, skromnega načina življenja itd. Butara. Njeni starši so krasni ljudje. Redko kje doživiš, da se imajo bratje in sestre tako radi, kot sem to videla pri njih. Ker sem uletela ravno ko so pripravljali kosilo, sem pač pomagala olupit krompir in take stvari. Gledala me je, kot da sem padla z lune. Končno pa ji je le pridelalo, da nimam na glavi nobene krone. Po kosilu me je že malo bolj sproščeno peljala v hlev čohat pujse in krave. Skratka, pri njih sem preživela krasen dan. Prvega od mnogih. Tu in tam je nekaj mlela o svojih starokopitnih starših, pa kako jo oče nagovarja naj z njim moli rožni venec, pa kako bi si mama lahko ostrigla svoje kite ampak je tudi s tem nehala, ko sem ji rekla naj ne bluzi.

In zdaj isto pravim tudi tebi. NE BLUZI. Ti je morda kdaj prišlo na misel, da si produkt vzgoje svojih staršev? In da ima ta tvoj premožni šocelj ful rad ta produkt? Zakaj se sramuješ svojih staršev, namesto da bi bila ponosna nanje? Tudi na pokojno mamo. Zagotovo je bila krasna ženska, čeprav se je njena življenjska pot končala tako tragično. Seveda je oče kmečki. Vendar ne vem, zakaj to poudarjaš kot negativno lastnost. Kakšen pa naj bo? Kaj misliš, da so sofisticirana goveda, ki prebivajo v meščanskih domovanjih boljša od njega? Res, da od njih ne veje vonj po delu, po štali, ki ga je težko sprati iz kože. Pa so zato bolj imenitni? Veš, vsak vonj po kravah se sčasoma da odstranit. Vonj po lastni gnilobi pa ne. Upam, da to razlikuješ. In kaj pomeni biti moderen? Moj oče, produkt meščanske vzgoje, ima tudi v glavi film izpred štiridesetih let, ko je bil še mlad. Pa to se dogaja vsem, ljuba Gela! Tudi tebi se bo in meni.

Nehaj torej jadikovat in se sramovat same sebe, ker se nimaš za kaj. Bodi ponosna na to, kar si. Ponosna na svoje starše. Rada jih imej. Žive in mrtve. Pri živem se potrudi, da bo čutil tvojo ljubezen, ker nikoli ne veš, koliko časa ga boš še lahko gledala živega. To delaj zase, za dobro tvoje duše in vesti. Če ne ti bo nekoč, ko bo tvoj “zatežen, starokopiten” oče umrl tako žal, da ti bo vest prepekla drobovje.

A ja, in nehaj se igrati ter mučiti ljudi zaradi svojih neosnovanih manjvrednostnih kompleksov. Pusti tistega, ki ga ne maraš in se posveti tistemu, ki ga ljubiš. Z vsemi posledicami.

Če bo ta tvoj ta novi pokazal, da ga je samo zunanje bogatstvo, notranje pa je ves reven, ga odpikaj. Če je tudi notranje bogat, te bo sprejel takšno kot si. In bo sprejel tudi vse okrog tebe.

Še za konec en podatek. Moja mati je bila od moje stare mame kuharica 🙂 ha ha ha. Pa jo je – o groza – domači fant poročil kot v najbolj sluzasti mehiški nadaljevanki, čeprav je bila brez ficka, brez pedigreja, brez vsega. To je ljubezen, veš?

Miša, miša, miškica….
Problem ni v očetu ne fantu, ne ljubčku….problem si ti.
Očitno, če se sramuješ določenih delov tvojega življenja , nisi dovolj zrela za samostojno življenje. Zato si si najdla tistega fanta, ki ga ne ljubiš , ampak potrebuješ.
Po moje je najbolje, da pustiš oba fanta in greš oz. poskusiš samostojno živet . Da pa bi bil kdo drug kriv za tvojo nesrečo…se mi zdi malo smešno.

Če te je sram česar si , te bo vedno sram ….pred vsemi, še najbolj pa pred tvojo dušo!!

Strišo….

Ej, ful si faca :)) Jst bi tud živela na kemtiji, pol bi lahk mela konja… Sem pa iz ene hiške pri mestu, z lepo fasado, novo, vse je na svojem mestu, sam kaj, ko so vsi ztečni, če ni vse popolno. Ne morem sicer rečt, da smo bogati, nisem razvajena, vse si sama plačam, pa zaslužim, sam ta res mi gre pošteno na živce. ni tiste topline, kot jo pa doživiš nek med enimi preprotimi ljudmi, sploh take družine, ki majo velik otrok so nekaj posebnega.

Oprosti, če bo tole moje pisanje preveč neposredno, vendar se mi zdi, da tvojo situacijo kar dobro poznam, ker je v naši preljubi deželici še kako pogosta.

Iz svoje družine si dobila vzorec, ki vidi edini smisel življenja v sami družini, hiši, otrocih in viru (recimo službi), ki je potreben, da vse to tudi preživlja. Skratka, živeti, da delamo in delati, da živimo, krog, ki se nikoli ne neha. Na žalost pa tak vzorec tudi sama vlečeš naprej in od tod tudi fant, do katerega ti pravzaprav ni veliko, zdi pa se ti, da bi lahko nekoč bil primeren oče tvojih otrok in “pater familiae”, vendar popolnoma nič več kot to.

Z druge strani si verjetno že kot otrok opazila tudi kakšen drug vzorec, ki je poleg že naštetega vključeval tudi še kaj drugega, ki ti je bilo všeč, morda tako všeč, da slabih strani tistega vzorca pa niti opazila nisi in jih morda ne opaziš niti pri tem novem fantu. Na žalost pa je tvojemu očetu dobro uspelo tudi zbiti ti iz glave misli na karkoli drugega kot na smisel življenja, ki se je zdel njemu edini pravi in najbolj zrel. S tem pa je na žalost krepko zbil tudi tvojo samozavest.

Sedaj pravzaprav od novega fanta pričakuješ, da te bo potegnil iz tega začaranega kroga, ki te duši in ti pokazal oz. te naučil kako živeti tudi drugače. Vprašanje je ali si tega dejansko tudi želiš. Na žalost se zelo lahko zgodi, da iz tega ne bo kaj dosti in da mu zaradi svoje premajhne samozavesti ne boš mogla slediti. Potem boš pri njem morda kmalu opazila tudi kaj kar ni tako sploh in oh super, za kar si v tem trenutku verjetno popolnoma slepa in utegneš se znajti v novem začaranem krogu iz katerega spet ne boš mogla uiti.

Vse, kar ti lahko svetujem je, da bi bilo najbolj pošteno, da se od obeh distanciraš. Od prvega predvsem zato, ker je nepošteno, da ga zadržuješ ob sebi glede na to kaj in kako čutiš do njega. Slej ali prej se mu bo to tudi posvetilo, najraje pa šele takrat, ko si bosta ustvarila družino in se bosta počutila dovolj varna, da dasta vse svoje čustvene karte na mizo. Posledice pa bodo kakršne že in o katerih lahko precej prebereš tudi na tem forumu. Najbolje bi bilo, da se odseliš na svoje (če se že nisi) in najprej razmisliš kaj od svojega življenja pravzaprav pričakuješ in takoj začneš delati na tem. Že če ti bo uspelo prvo, ti mora to dovolj dvigniti samozavest, da se lotiš spraviti tudi svoje življenje v red in če ti je do igranja klavirja ter potovanj pa to počni pa magari sama. O novem resnem partnerju pa razmišljaj šele takrat, ko boš začutila, da si mu lahko enaka in ko boš zmogla na njem videti tako dobre kot tudi manj dobre strani.

Nikar ne razmišljaj o tem, da sama ne boš zmogla. Vsekakor ni lahko, vendar še zdaleč ne nemogoče.

Želim ti vse naj naj in da predvsem čimprej najdeš samo sebe.

lp,

Boom

Ali nočete uvideti, da je Miša polna kompleksov, ki so ji jih vcepili doma? Kot sem jaz razbrala, so ji doma totalno ubili samozavest in ji vcepili svoj stereotip gledanja na življenje, ona pa je očitno šibka osebnost in je vsemu temu klonila.

Zakaj jo nekatere napadate, ko pa se reva hoče samo izkopati iz klobčiča v katerega se je zapletla zaradi močne volje njenega očeta in svoje prešibke volje, da bi se uprla njegovemu vplivu. Svojega kmečkega porekla se ne sramuje, ker bi sama o tem kaj slabega mislila, pač pa zato, ker ima očitno od drugih vcepljeno pomanjkanje samozavesti in misli, da je vse okoli nje slabo.

Draga Miša, očitno si s prvim fantom začela hoditi in si še vedno skupaj z njim zato, ker je bil prvi človek, ki je bil do tebe prijazen oz. tvoja rešilna bilka, toda to niso dobri temelji za zakon. Saj ne rečem, včasih se to izide, vendar ne vedno. Če te sedaj fizično ne prvlači, kako misliš, da bo čez nekaj let, ko se mu bo naredil trebušček, povesila koža? Če sedaj nisi zaljubljena v njega, kako ga boš čez nekaj let ljubila in mu stala ob strani, ko te bo potreboval? Ne glede na drugega fanta, mislim, da bi morala s prvim prekiniti, ker mislim, da taka zveza nima prihodnosti, seveda pa je odločitev samo tvoja. Drugemu fantu pa povej kdo si in kaj si. Če te ima rad, mu bo vseeno, saj nam nisi povedala nič takega, za kar bi morala pri nekomu dobiti negativne točke.

takole bi ti rekla:
1. to, da rpihajaš iz kmečke družine ni nič sramotnega, da si mogla delat prav tako ne, zato se s tem ne obremenjuj in tega ne skrivaj pred nikomur

2. to, da je mama naredila samomor, to se mi zdi pa bolj delikatno. Namreč razne psihine bolezni so dedne oz. nagnjenost k temu je večja. To pomeni, da je tvoja mama najbrž imela kakšne težave s psiho.
In če gledam iz svojega vidika oz. vidika svojih otrok tudi jaz ne bi bila ravno navdušena nad zetom ali snaho, ki prihaja iz take družine. Vendar, to je le moje razmišljanje in ni vedno tako.

Kar se tiče tega, da imaš zaradi moje mame presodke in jih prenašaš naprej name se mi zdi čisti nesmisel, ker jaz kar takega nikoli, nikoli ne bi naredila.

Hvala vam vsem, ki ste me poskusili potolažiti. Se strinjam, da moram svojega fanta pustiti. Včeraj sem dala pismo temu fantu, ki ga ljubim in mu vse napisala o vseh mojih dvomih in težavah. Zdaj čakam na njegovo pismo, ker sem rekla, da mi naj odpiše, da bo imel čas za razmislek o vsem. V bistvu je res, če me ima rad me bo sprejel tako kot sem, če pa ne pa tudi prav. Drugače sem zelo v redu oseba, simpatična in pridna- zaključujem faks. So pa pač stvari, ki si jih nisem izbrala in za katere nisem kriva, zato se mi zdi prav krivično, če me zaradi napak mojih staršev ne bo hotel.
Vam sporočim kako se je odzval!
LP
Miša

Izteklo se je zelo lepo. V pismu mi je napisal, da me ima rad takšno kot sem in da hoče ostati z menoj za vedno. Napisal mi je tudi, da s takšno lepotico še nikoli ni bil. Tudi drugim zelim takšno srečo kot sem jo deležna sedaj.