Stara sem 35 let. Že od otroštva me spremljajo občutek manjvrednosti, negotovosti in vsi simptomi, ki spadajo zraven- zardevanje, hitro utripanje srca, nemoč, tesnobnost, preobčutljivost, vsaka stvar me prizadane. Saj jih poznate, da jih ne naštevam več. Sem oseba, ki ne zna reči ne ali pa to stori s hudimi občutki krivde. Nekaterih stvari sem se zavedla šele sedaj. Z opazovanjem ljudi sem spoznala, za kaj vse sem pravzaprav prikrajšana, kako so nekateri sproščeni, samozavestni in zato jim stvari uspevajo, če jim pa ne, ne obupujejo, ampak se borijo, sami so gospodarji svojega življenja. Sprašujem vas ali lahko sama opravim s temi stvarmi, ki me blokirajo? Na kakšen način? Morda mi lahko svetujete ustrezno literaturo? In če ne, morda psihoterapevta? Res sem sama sebe naveličana- takšne kakršna sem sedaj! Ali ima tako življenje sploh kakšen smisel, če ne moreš, če ne znaš iz sebe narediti samozavestne osebe in užiti življenja- lepih stvari oz. se znati spopasti s težavami?

Lep pozdrav

Pozdravljeni,

ljudje imamo o svetu o sebi in drugih določene predstve, pričakovanja, ki so vsidrana globoko v nas. Zato je včasih pretežko stvari sprejete takšne kot so. Tudi sebe z nekaterimi pomanjklivostmi.
Kakšne pomoči ste lahko deležni lahko odkrije le pogovor z vami. Ali so težave, ki jih imate obvladljive z zdravili ali drugimi ukrepi ali so sestavni del vaše osebnosti in jih z zdravili lahko morda ublažimo, če ne odpravimo. Premalo podatkov imam, da bi vam lahko svetovala literaturo.

Sprašujete o smislu. Niste navedli kako imate urejeno življenje. Iz teh podatkov bi lahko sklepali kako vam gre. Ali ste uspeli v procesu osamosvajanja, imate svoj krog ljudi, partnersko zvezo? So občutja, ki jih navajate prisotna ves čas, le občasno, v določenih situacijah? Ste morda zanemarili dobre strani vašega življenja?

lp

Pozdravljeni!

Problem, ki ga je opisala Maja35 je tudi moj problem, zato vas sprašujem enako. Stara sem 35 let, zaposlena, dokaj uspešna, poročena, imam enega skoraj tri leta starega otroka in krog prijateljev. Z možem se odlično razumeva tudi vse ostalo je pod kontrolo, problem pa so moji občutki manjvrednosti, občasna ljubosumnost (ne na moža, pač pa na prijateljico, če gre ven s kako drugo prijateljico in ne z mano – noro!!!), pogosta slaba volja in nezadovoljstvo. Tovrstni občutki se pojavljajo skoraj vsakodnevno, vendar ne čez cel dan. Včasih sem zjutraj odlične volje, razpoložena za šale, zabavo, igro … potem pa kot bi odrezal – popolnoma zlovoljna. Kaj mi svetujete? Obisk pri psihoterapevtu? Hvala za odgovor!

New Report

Close