mag. Vanja F. Rejec
Ne me razumet v slabem smislu, ampak mislim, da tak diplomatski odnos v vasih odgovorih nekoliko odbijajoc. Preprican sem, da bi pogovor stekel bistveno bolj tekoce in sprosceno brez “Spostovani ta pa ta” in vikanjem. Na tak nacin imas obcutek, da se pogovarjas s nekom sebi enakim, ne pa z neko visjo silo.
Veliko lepega !
R
Spoštovani R,
kadar koga naslovim s “spoštovani”, predpostavljam, da si spoštovanje tudi zasluži in če koga vikam, pričakujem, da se bo odzval na odraslem nivoju in da marsikdo, predvsem srtarejši ,tikanja sploh ne prenese.Ves čas svojega dela na kliniki,v domovih strarejših občanov , in v penalnih zavodih sem se zavzemal zoper apriorno tikanje pacientov oskrbovancev in varovancev, pedvsem z namenom ohraniti njihovo samospoštovanje in jih s tem vzpodbuditi k tvornemu dialogu.Študentska populacija, s katero se zdaj dnevno srečujem, mi vikanja sploh ne zameri, nasprotno, vikanje je celo del psihoterapevtskega pristopa ki zmanjšuje nepotrebni regres.
R!
Prosim, obdrži takšne zamisli raje zase in ne obremenjuj g. Rejca še s takimi
nevmesnimi pripombami. Dejstvo je pač, da tukaj nismo vsi enaki. Tukaj se srečujejo najrazličnejši ljudje – psihiater pa je celo strokovnjak na svojem področju. Slovenski bonton premore vikanje in prav je, da ga uporabljamo. Glede “Spoštovani” pa tudi ne vem kaj si si zamislil.
Upam, da je ta post napisan v tvojem stilu!
Lep pozdrav!