Danes je točno dva meseca odkar se je poslovil moj mož(38 let),umrl je zaradi raka – možganski tumor.ostala sem sama z dvema otrokoma (18 let in 4,5 let) sin je sicer moj iz prvega zakona a je bil na moža zelo navezan,to njegovo zdravstveno stanje v zadnjih mesecih ga je tako potrlo da je popustil v šoli,hčerki pa smo drugi dan zjutraj povedali,daje ati šel k angelčkom in da jo gleda tista največja in najsvetlejša zvezdica.pa je rekla da je ati lunica in tako je ostalo.Na tisti dan ko smo ga pokopali je bila čudovita polna luna in to je hčerka videla.Tako lepe polne lune še nisem nikoli videla,vem da nas spremlja povsod kamor gremo.vedno boš v naših srcih ati.radi te imamo,tvoji najdražji.
vsem ki preživljate hude čase zaradi izgube najdražjih sporočam da je hudo pa vendar moramo živeti naprej,kajti to si želijo tudi naši najdražji.

Moje sožalje. Prebrala sem tudi na sosednjem forumu tvojo zgodbo, da si imela še pred nekaj meseci veselo novico …
Jaz verjamem, da so takšna znamenja, ki nam jih pošiljajo naši najdražji. Tudi jaz sem jih bila deležna, v obliki raznih živali, ki sem jih videvala na grobu ali tik ob grobu, da me je preplavil občutek – sreče pravzaprav, tisti občutek, da je gre res za znamenje. Znamenje ljubezni in tega, da jim je zdaj lepo.

Moje sožalje. Nekje sem prebrala, da otroci intuitivno lahko zaznavajo duše okoli sebe, kasneje pa to sposobnost izgubimo. Morda je kaj na tem.

Najprej moje iskreno sožalje.Pred šestimi meseci sem izgubila očeta na katerega sem bila zelo navezana in od takrat se mi je več stvari zgodilo, kot znaki in sem prepričana, da je bil takrat moj tatko tam, naprimer vrabček se je utaboril med oknom in sploh se nič ni bal, tako je gledal skozi šipo in trkal po njej pa tisto glavco obračal. Ko sem sinu (7 let) pokazala tistega ptička je iztrelil kot iz topa mami to je naš nončko?! Pa sem ga ga vprašala zakaj tako misli in veš kaj mi je rekel, veš mami zakaj ne maram da me držiš za roko ko prečkava cesto ali ko se gunca in še in še stvari mi je začel naštevati, zato ker imam nonota ob sebi in on čuva name. ostala sem presenečena vendar si želim da bi bilo res tako, in midva kar verjameva v to. Se pa mi je tudi to zgodilo, da sem spala v svoji sobi, ko sem naenkrat dobila občutek, da nekdo me opazuje. Saj vem kaj boste rekle, da sem trčena ampak jaz sem trdno prepričana, da je tam bilo nekaj, ker me je bilo tako strah, sem odprla luč in vse pregledala ma ne vem no ali sem čav ali kaj?
lp mamiR

hvala vsem ki ste z nami

Prejmite tudi moje iskrene sožalje.

Veliko je ljudi, ki imajo posebna doživetja ob smrti bližnjih. Morda vas lahko ob tej priliki usmerim na forum http://www.stanjazavesti.mojforum.si, kjer teče debata tudi o obsmrtnih izkušnjah, o morebitnem življenju po smrti…

Srečno!

Vsem moram napisat da bi moj mož imel v petek 2/11/2007 39. rojstni dan pa ga žal ni več med nami že 4 mesece je mimo jaz pa še vedno ponoči ne spim ,še vedno se ob urah ko sem ponoči hodila k njemu da sem mu menjala pleničko ,ga obrnila ,mu dala piti ,zbudim in ne morem zaspati ,še vedno ga slišim ko me kliče….ne vem kam to pelje

JUTRI BO 6 MESECEV ODKAR NAŠ ATI LUNICA SPI SAM .HUDO JE ,VEM DA MORAM NAPREJ ŽIVETI ZASE IN ZA SVOJE OTROKE. VENDAR ENI TEGA NE RAZUMEJO. VELIKO IMAM PRIJATELJEV, KI NAM POMAGAJO. HVALA BABICI ROZIKI ,DEDEJU JOŽEJU ,BABICI BIBI,RAHELI IN VSEM SONČKOM IN NAS IMAJO RADI.
VAM VSEM PA ŽELIMO LEP IN SREČEN BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRAVO 2008!

Beri me na mailu, zdajle,čakam….