locitev
Zdravo,
Predno sva se porocila z mozem sva se pogovarjala tudi o nacrtovanju otrok. Eno od mojih vprasanj je bilo, ali bi me zapustil, ce otrok ne bova mogla imeti. Rekel je , da se bo z mano porocil zaradi mene in ne zaradi otrok. Prvi dve leti nisva nacrtovala otrok. Potem, pa ko sva se odlocila jih ni bilo in ni bilo. Zaceli so se taki in drugacni pregledi. Odlocila sva se za IVF (umetno oploditev). Zanosila sem in splavila. To me je zelo strlo, jokala sem, se sprasevala zakaj se je to zgodilo meni. Postala sem bolj vzkipljiva, res drugacen clovek. Prepiri so bilo pogosti.
Vsak mesec, ko je prisla menstruacija sem spet padala v jok, ker ni bilo nosecnosti. Tako moje stanje je trajalo leto in pol po splavu. In kaj se je zgodilo sedaj. Moz pravi, da me nima vec rad. Zeli locitev. Prosila sem ga, da mi naj odpusti ker me je ta gonja za otrokom popolnoma zmesala.
Prosim ga, da zacneva znova. Zelim se poboljsati. Nima posluha za pogovor. Pravi, da je prepozno, da ne cuti vec ljubezni do mene.
Sedaj zeli, da se preselim k mojim strasem, ker zeli mir. Pravi, da ni vec poti nazaj. Vidim pa da zelo trpi, pravi, da je v depresiji.
Ali imam sploh se kaj upanja? Le kako naj spet prebudim v njem ljubezen do mene?
Sedaj je najbolj bistveno vpršanje, koliko ga sploh ti ljubiš. Ne, koliko bi ti pomenilo njegovo življenje ob tebi, ampak resnično, koliko ga ljubiš.
Če bi ocenjevala z oceno od 1 do 10, kolikšno oceno daješ svojemu občutku, da je še vreden tvojega zaupanja? Je to moški, ob katerem se razvijata oba; imaš ti občutek, da lahko ob njem resnično osebnostno napreduješ?
V tvojem prizadevanju za otrokom je izjemen pozitiven namen, ki bi ga lahko razumel tudi on. Glede tega ti niti ni treba biti česa žal, niti ti nima mož kaj za oproščati. Imela sta cilj in sploh ti si vanj ogromno vlagala. Za situacijo v kateri se nahajata sta zaslužna oba. Je rezultat delovanja obeh. Za poboljšanje, če že uporabljaš takšen izraz, sta odgovorna oba.
Kolikor mi je poznano iz izkušenj ljudi, ki so šli skozi takšne preizkušnje si nekdo, ki je v takšni situaciji, kot si sedaj ti, naredi največjo uslugo s tem da:
– se umiri in posveti samemu sebi; tisti delček ljubezni, ki je še v njem, nakloni sebi;
– odkrije, kaj si v življenju resnično želi; kaj je njegov smisel obstajanja
– se zave, da je enkratno, svobodno bitje, ki je vredno ljubezni in mu to čustvo pripada po naravnih zakonih in božji volji (s tem, da išče ljudi, ki so mu to sposobni dati in mu tega ni treba ‘kupovati’ s podrejanjem in popolnim prilagajanjem mimo svoje iskrene notranje volje);
– se za partnerski odnos prizadeva in manj trudi; kadar si nekdo za nekaj prizadeva, to počne z energijo znotraj svojih energetskih sposobnosti, kadar se za to trudi, sploh, če se izjemno trudi, lahko izgori.
Partnerski odnos je podoben dvema alpinistoma, ki se vzpenjata v steni in drug drugega varujeta ter podpirata. Da sta uspešna je to stvar obeh. Ko eden napreduje, ga drugi varuje in obratno. Kadar nekoga varujemo in podpiramo je najpomembneje, da se najprej zavarujemo samega sebe. Le v tem primeru je podpiranje in varovanje smisleno.
Zvaruj najprej sebe. Kako? S tem, da se sprejmeš takšno kot si in da se zaveš svojega smisla življenja ter ga dolgoročno osmisliš; s tem partnerjem ali brez njega.
Vse dobro ti želim
Kaj pa, če gre tukaj za vprašanje druge ženske. moški namreč velikokrat navedejo nek vzrok, včasih še tako banalen, v končni fazi pa je ta vzrok čisto “preprost”, vendar so mogoče preveč strahopetni, da bi to priznali in se skrivajo za vse mogočimi izgovori. Kruto ampak resnično, tudi iz mojih izkušenj. Preveri!
Zelo težka situacija, sočustvujem s teboj. Možnosti, kaj se je zgodilo in kako to poskušati popraviti, je pa veliko.
Nekaj dejstev:
Veš, tudi v “idealnih” družinah z otroci, kdo koga neha ljubiti in ga zapusti.
Morda po letu in pol teh travm res nisi več ista ženska kot prej.
Morda je on slabič, ki ti ni sposoben stati ob strani.
Razmisli o vsem, kaj se je dogajalo in kmalu ti bo jasno, kaj moraš in kaj si želiš narediti. Opri se na svoje notranje moči, si celovita oseba z otroci ali brez, z možem ali brez….
Vzemi ga resno in odidi, pa čeprav se ti zdi še tako grozljivo. Če pravi, da do tebe ne čuti več ljubezni, da te nima več rad, da želi mir, da ni poti nazaj…. mu verjemi. To je njegova resnica. Lahko ga sicer prosiš, naj ti oprosti (kaj?), ampak ne pričakuj, da te bo ponovno vzljubil, če je vse v njem umrlo. Nobena mrtva stvar ni še nikoli oživela nazaj. Narava mrtve stvari je usmraditev in razkroj na prafaktorje. Njeni razkrojeni ostanki so lahko samo gnojilo za rast nečesa drugega, novega. Krivde za takšen razkroj ljubezni ne moreš pripisovati samo tebi ali samo njemu. Kljuvanje in trpinčenje same sebe, ter neskončno samoizpraševanje pa ne pelje nikamor. Glej, bila sta pred prvim resničnim življenjskim problemom, ki je testiral oba skupaj, kot par. Taka ekstremna, intenzivno boleča izkušnja nekatere samo še bolj poveže, nekateri pa presinga preprosto ne zdržijo skupaj. Poudarek je na besedi skupaj. Niso važne okoliščine, ker je to spremeljivka v vajini funkciji para. Važni sta konstanti. Ti in on. Vajino skupno funkcioniranje bi se torej slej ali prej sekalo v nuli in nadaljevalo v negativnih vrednostih. Zdaj je bilo to pač neuspešeno poskušanje zanostive, lahko pa bi bilo karkoli drugega, kar bi čas šele prinesel. Tako pač to je. Čimprej si boš to uzavestila, prej bo nehalo boleti. Proces žalovanja pa pač traja nekaj časa in zavestno ne moremo nevemkako vplivati nanj.
Pojdi domov in se umiri. Vzemi si čas zase. Samo tako bo kot kaže tudi tvoj mož sposoben razmisliti o vsej zadevi. Če v njem še ni vse umrlo, bo že iskra dovolj, da se ljubezen spet razgori. Samo on je tisti, ki bo to iskro moral poiskati v njem samem. Tvoje pihanje jo lahko samo ugasne.
Iskreno in z vsem srcem ti želim, da bi našla srečo, ljubezen in sebe!
Zdravo,
Hvala, da ste si vzeli cas in mi pomagate z nasveti v teh mojih tezkih casih.
Pozabila sem napisati, da me boli se en problem. Imava se dva zmrzjena embrija, ki cakata na zivljenje. Moz mi je rekel, da se naj sama odlocim kaj bom naredila z njima, Ce bosta prezivela me bo sicer financno podpiral toda ziveti bomo morali sami.
NIc se sekirat, zacni nov lajf. Takoj. Odseli se, naredi se kaksno spremembo pri sebi,frizura,karkoli, pejd med ljudi. Pozabi za nekaj casa na otroka, nisem trdosrcna, zelo dobro vem, kaj in o cem govorim. Mimogrede spoznas kaksnega novega partnerja, mu poves na zacetku vse svoje zelje in zahteve in potem sele otrok lahko pride, prej ne, ne gre, ce je med partnerjema karkoli ne bo otroka, verjemi. In pozabi na zmrznjencke, ni fer,predvsem ne do tebe, pa tudi do njega ne, kaj sele do nerojenega otroka. Pocisti pri sebi in bos videla, bo ze.Samo optimisticno naprej.
Mogoce ni bil on pravi. Pa verjemi, srce je strto,ja,a imas se nadomestnega.
Šokirana
Pusti moža, da gre po svoji poti, ti pa pojdi po tvoji poti.
Če bi jaz bila ti – bi se zagotovo odločila, še 1x za IVF, ker imaš zamrznjenčke. Če boš noseča oz, če ti uspe in, ko boš rodila boš videla, da še na kolenih te bo prosil, da mu vse oprostiš. Verjemi mi.
Tudi jaz sem imela težave z zanositvijo IVF-ji itd. Bila sem živčna, jokava, če bi mi mož pokazal majhen prst, bi dvignila paniko. Samo jokala sem.
Hvala bogu, da je mož vse pretrpel in mi je stal ob strani pa čeprav je on isto mevža kot jaz. Oba sva jokala.
Hvala bogu sedaj imava sinka 15. mesecev starega. Smo srečna družina.
Držim ti pesti, da vse skupaj prebrodiš tvoje težave pa veliko uspeha pri zanositvi!
Lep večer
Doroteja
ola,
ravnokar sem dopolnil lepih 23 let, ampak,danes, k sm ponesreči naletel na portal, me je minil bit 23!
Koliko problemov s partnerji, ljubimci, otroki, pa to je za znoret. Me je prijel, da bi kr zdej obupal! Ne vem al bi se smeju, ker nimam vseh teh problemov, al bi se joku,ker me bojo zelo verjetno doleteli!
KONEC!!!