Spoštovani!
Ne vem več kako!
Pred mesecem je 16 mesečni fantič dobil bratca. Res zlati fant je že v nosečnosti božal in poljubljal mamicin trebušček, pa čeprav imam občutek, ni razumel zakaj, a je bilo tako “cart”. Ko je bratec prišel na svet, se je najprej sramežljivo stiskal v očkovem objemu, potem pa bratca božal in se k njemu stiskal, ga poljubljal, opazovala sva majhne rokice, nogice, prstke… Vse je bilo kot v pravlici, dokler je bil doma še očka, ki se je po potrebi ukvarjal z njim, ko sem hranila malega. Sedaj pa smo ostali doma sami. Imamo se lepo, težave pa nastanejo, ko malega hranim. Večji namreč ne razume, da takrat ne morem iti z njim. Vleče me za noge, roke, cuka malega, pleza po nama… Trudim se, da ga vključujem v vsako delo, ga božam in crkljam, tudi ko imam v naročju malega. Vse je prišlo tako daleč, da meče igračke vame in dojenčka, ko se hraniva. Tudi ko zasliši jok, steče k zibelki in vrže vanjo dudo, svojo stekleničko ali igrače. To naredi tako hitro, da klub temu, da sem mu vedno za petami, včasih nisem dovolj hitra. Sama sreča, da njegova motorika še ni tako dobra, da bi ga zadel. V vsem hudem sem ga tudi za ušesa, a je vrgel še eno igračko in mi ponudil še drugo uho.
Kako naj mu pokažem, da je to nedopustno?

Pri 16- mesečniku bo težko kaj doseči s pogovorom in razlago, da se tega ne sme. Dejstvo je, da kar ignoritati ne smete, če v dojenčka meče stvari, saj se lahko res zgodi kaj hujšega. Predvsem ne izgubljajte živcev (čeprav verjamem, da je težko). Jaz bi spet uvedla stajico (če ste jo že odpravili) in otroka takoj, ko bi metal igrače v vas ali otroka, dala vanjo. Brez jeze in slabe volje, samo poveste, da tega ne sme početi in ker te stvari počenja, bo nekaj časa v stajici (vsaj toliko, da vi v miru podojite otroka). Stajica naj bo tako daleč, da vas igrača ne more zadeti, vendar tako, da vas bo otrok videl. Tako naredite striktno vsakič, ko začne z neprimernim vedenjem (prijazno, a dosledno). Vmes ga pustite čisto pri miru, tudi če bo tačas jokal. Ko dojenčka podojite, vzemite večjega fantka iz stajice in se mu malo posvetite, vendar brez slabe vesti – otrok ne sme imeti občutka, da se počutite krivo, ker ste ga izolirali. Če takoj spet ponovi neprimerno dejanje, ga spet postavite nazaj za par minut (oz. dokler ne neha jokati) vmes pa delajte običajne stvari. Tako bo hitro dojel, da neprimernemu vedenju sledi stajica. Vem, da boste žalostni, ko boste morali otroka tako kaznovati, vendar pri tako majhnem otroku nobena dopovedovanja in pogovori ne pomagajo. Bolj ko boste hoteli biti popustljivi in če mu boste celo dovoljevali tako obnašanje, bolj bo te stvari počel. Seveda je prizadet in ljubosumen, da vas mora naenkrat deliti, toda to enostavno mora sprejeti – nima izbire. Najbrž bodo začetne težave in ljubosumje hitro minili, če boste pravilno postopali in čez kakšno leto (ali celo prej) sploh ne bo več vedel, da je kdaj bil edinček. Otroka bosta kasneje verjetno veliko bolj povezana, kot če bi bila razlika večja.

Morda bi si morala vzeti čas le za njega(uro, dve), brez bratca……da ime mlajšega nekdo drug, tudi očka ne…….da se res čist posvetiš njemu…….ali celo oba z očkom……ker ko je bil očka z vama, je vrjeno on imel starejšega……in tako, je imel starejši očak za sebe sam………zdaj si deli…..

Hvala, zanimiva ideja.

Stajico sicer imamo, a je nikoli nismo uporabljali. No, morda pa le ni pri hiši zamanj.

Hvala

Hvala za odgovor.

Že prakticiramo. Saj greva na sprehod, na igrišče… sama, medtem ko majhen spi pri babici. A s tem doma žal nismo nič spremenili.

Še enkrat hvala.