Le vkup, le vkup, ubogi ločeni očetje
ja saj vem to
nimam te za bogega itd
sam tko,ti pa da mislt to vse skupaj
rd bi sam pomagu,vendar ker nisem najbolje podkovan kar se tice zakonodaje oz kaj lahko in kaj ne (vem kako je bilo vcasih) je lahko kak moj predlog neizvedljiv
hm,jebeno je vse skupaj
sploh pa ta nas sistem
mene osebno kar mine met druzino,ko vidim kaj takega
pa se ko vidim kako so ljudje vedno bolj nori,te se bolj mine vse
jaz bi svojemu otroku rad take scene karseda prihranil,ker zivljenje je ze tako tezko,ne pa da ima se doma probleme ker je eden od starsev psihopat
ga potem raje nimam
v tvojem primeru pa ko ga imas,pa ti samo to pravim,ne vrzi puske v koruzo,pa se trudi maksimalno,morda na kak pogovor s kakim odvetnikom,ker to se lahko vlece mnogo let in pod takimi pogoji bojo s sinom tezave
beri:postal tak kot mama,kurbarija,droge,kartoteke,…
konkretne resitve ti ne zal ne morem dat,samo ce se ne bos potrudil,bo samo se slabse
drugace pa ce naredis vse po svojih najboljsih moceh si nimas kaj ocitat,ker ni vse v tvojih rokah
velik srece
LP
to gre v obe smeri
mal preber komentarje kle
nevem ce je ena al pa mogoce dve ki sta dala realno sliko na situacijo,pa VSAJ malo socutja pa pametnega nasveta podal
vec ali manj je bilo: zenske smo boge,zenske smo to,zenske smo uno,pripada nam,tipi se zajebavajo,sam se prasc manka,pa smo tam
torej pristranski odnos
kar se pa tice opredelitve,oz mnenja o katerem spolu itd,se v to ne bom spuscal,neko splosno mnenje ze mam,drugace pa je vsak primerek zase
kar se pa tice zensk in tega,jih pa mam pa vec ali manj za kure,razen po recimo 40em letu ko pridejo mal k pameti pa se umirijo,razen v primeru ce ne postane psihič
pr tipih podobno
vendar da se to dogaja je za zenske navadna sramota,sam poglej malo okoli kaj se dogaja
dejansko je lahko nekdo ponosen samo NASE in nikakor ne na svoj spol,ker so eni in drugi totalni zadetki
samo da je kar se tice zensk,za take primere se grsa slika,saj naj bi bile “boljse”
seveda…
in jaz verjamem v palcke
od primera do primera
sam to je navadna sramota
ne morem zagovarjat ne enih ne drugih,zal
ker je isti qurac
LP
Dejan
si povedal, da je ženo zelo bolna, da ima bulimijo in je potrebna zdravljenja, do takrat pa ni sposobna skrbeti za otroka, ker sebe ne more spraviti ven in zmede požrešnosti in bruhanja?Nič te ne sme biti sram povedati, saj vse to delaš v interesu otroka, za katerega ona trenutno ne more skrbeti.Otrok je zaradi njene bolezni lačen fizične hrane in ljubezni,zato poišči še enkrat pravo pot in prave ljudi, ki te bojo razumeli in pomagali.
Alenka
Alenka, hvala za razumen odgovor.
Sem že poskušal tudi s tem, pa jim je zatrdila, da ne bruha več.
Poglej, jaz otroka nikoli nočem nič vprašati o njej, ker ga vedno ustrahuje, da mi ne sme nič povedati, so pa momenti, ko mu preprosto uide. Recimo, enkrat je nekaj čudno zasmrdelo (peljala sva se v avtu), on pa je rekel: uf smrdi. Ravno tako, kot takrat, ko mami bruha. In tako recimo izvem, da ona s tem početjem nadaljuje. Pred otrokom ga ne skriva, saj je to zanjo čisto običajna stvar.
Edina svetla točka, (pa ne zato, da ji privoščim, ampak če bi lahko kakorkoli dokazal, da je bolna zaradi bulimije) kar se tega primera tiče je ta, da je bila nedavno nazaj ona (zopet – sin je rekel, toda dokaza nima) hospitalizirana in da mu je razlagala, da bi kmalu umrla. Če seštejem 1 + 1, se ji po več kot desetih letih aktivnega bruhanja, sedaj pojavljajo tudi pričakovane posledice.
Toda zopet problem? Zdravniki ne izdajajo podatkov, kako dokazati, da je telesno že bolna zaradi bulimije? Kako dokazati da sina boli želodec zato, ker prvič – ne dobi jesti, drugič – ker mu vliva enormne količine kisa v pijačo, da se otrok ne zredi. In še najbolj grozljiva stvar: ko je šel od mene, je imel nekaj kilogramov preveč. Pač, otrok je bil zaradi vsega skupaj občutljiv, je videl uteho v hrani. Jaz sem se trudil, toda moji mami se je tako smilil, da mu je vedno ugodila in mu dala kaj tudi izven rednih obrokov, ko sem bil jaz v službi.
In ker je moja bivša obsedena s kilogrami, ga je v nenormalno hitrem času shujšala. Kako, ne vem. Je pa sin povedal, da je moral jesti neke tablete. In jaz se bojim, da shujševalne. Dokazi? Zopet jih ni.
Poglejte, če to berete, se vam zdi grozljivo, še posebej če si ženska in to mati. Vem, da ob tolikih primerih, ki sem jih napisal, tudi vsak pri sebi misli: vem da se da, vem da bi lahko etc. Delam na tem, tudi jaz še vedno upam da se da in da mi bo uspelo. Kako, kje začeti, nimam pojma, toda vem, da bom uredil tako, da bo za sina najbolje.
Hvala, Dejan.
Jan, tako je bilo pri meni takoj po ločitvi oz. takoj, ko sem se odselil.
Ker sin ni bil šoloobvezen takrat (vrtec), ker je klical vsak dan minimalno 5x da je lačen, jokal da me pogreša etc, sem ga hodil iskat. Pa je ostajal pri meni tudi po več kot pol meseca, toda preživnino sem plačeval njej, hrano sem nosil k njej (za ostale dni, ko je bil tam) ma, vsak dan sem bil skoraj tam. Ljudje so se delali že norca iz mene zakaj sem odšel, meni pa se samo otrok smilil. Vam povem, zanj bi naredil vse. Sem in tudi še bom.
Požrl sem vse, kar je bilo slabega v zakonu, dokler res ni šlo več, požrl ponos, denar odvajal, vse, tudi kasneje, samo za otroka, več kot leto dni po ločitvi bil brez žensk, ker je otroka tako napuntala, da je naredil paniko, čim sem spoznal kakšno morebitno prijateljico, ji v obraz zabrusil da je grda etc, vse po zaslugi moje bivše. Najbolj smešno? Nekaj časa ji je preko otroka uspelo odgnati vsako morebitno potencialno kandidatko. Le sedanje ni in moram reči da hvalabogu, da ni obupala že nad mano, kaj šele nad mojim otrokom, ki ni nič kriv, je pa tak ravno zaradi moje bivše.
Jan, ne vem sicer kako je v tvojem primeru, kako tvoja bivša skrbi zanj, toda če vsaj minimalno sumiš kakroli da je narobe, ukrepaj – ukrepaj takoj, da ne bo prepozno.
Dejan
sam **** ej
to pa je sranje
neki bo treba nardit
zdaj ne mi o tem ali je mozno ali ne,samo zenska rabi psihiatra,ali bolje receno it v norisnico
iz tega post-a lahko sklepam da svoje traume,ne samo posredno,ampak z dejanskim namenom izzivlja nad sinom
torej bojazen pred debelostjo itd
probi zbrat dokaze pa naj jo zaprejo,ker bo samo se bolj bolna v glavo
norec se je pa rekokeri sam pozdravil
res,ne vidim druge
ce nebi bilo otroka bi se lahko samo locil in bi biu mir
tako je pa vmesni clen,in ima preko sina nacin da se ti mascuje itd
saj ne razmislja trezno,to je zanjo normalno…
probi jo spravt v norisnico al pa kej
res,nevem kaj nej recem,tak clovek si ne zasluzi zivet,al pa imeti otroka
res ne
LP
——————————————–
Žal, bivši MORAM dati denar, preživnino. Ne vem kako je v tem primeru, če bi otroku odprl račun in nakazoval tja? Verjetno bi me hitro pohopsali
———————————————
Ne rabiš. Lahko nakazuješ na račun, ki ga odpreš na sinovo ime. Res je, da je mati kot skrbnica upravičena do razpolaganja s tem denarjem. Ampak. Lahko te gre, recimo, tožit zaradi preživnine. Trajalo bo vsaj pol leta. Ti medtem denar deponiraš na banko na otrokovo ime. Tudi, če boš dobil odločbo, da moraš plačati preživnino materi, ji pač izplačaš tista sredstva, ki itak čakajo v ta namen – nobenih velikih stroškov nimaš s tem, razen takse in za pol leta obresti, v najslabšem primeru.
Hočem povedat, da če je stanje res takšno, kot praviš, ji bo zmanjkalo za hrano in položnice že davno prej, kot se reši vozel s preživnino. In boš, po mojem, lažje dokazal, da res ni zmožna skrbeti ne zase, ne za otroka.
Žal, ženska je hudo bolna in nič slabega ji nočem. Nujno bi bila potrebovala pomoč že pred 10 leti. Mimogrede, ena kost za glodanje: bulimijo lahko sprožijo zunanji vzroki, če veš, kam merim. Ampak zdaj je, kar je. Poišči psihiatra, ali pa pokliči v katero od bolnišnic (ni nujno, da v svojem kraju) in uredi, da bo šla žena na zdravljenje, sin pa v normalne razmere. Ko bo zdrava, se bosta pa naprej pogajala.
Dejan, dovoli, da ti razložim, kako jaz berem tvojo zgodbo. Tvoji bivši je po porodu sotalo nekaj odvečnih kil. Ni ti bila privlačna. Saj verjamem, da ji nisi nikoli nič grdega rekel, je pa verjetno čutila… In je zbolela. Itak se po porodu rade pojavljajo težave, zaradi hormonov, zaradi utrujenosti; če pa nimaš nobene opore, pa tem prej. V začetku je res bruhala namerno, da bi shujšala. Zdaj pa že dolgo ne več. Ob tem se pa še bolestno boji, da bi imel sin kako kilo preveč, in bi bil, tako kot ona, zaradi tega zavrnjen.
Eno podvprašanje. Na šolskih sistematskih pregledih ni nihče omenil, da bi bil sin podranjen?
Sicer pa, kot sem ti že zgoraj napisala. Spravi svojo bivšo k zdravniku. Zlepa ali zgrda. To ji dolguješ. In končno tudi sinu, da bo imel zdravo mater, ne pa tako, ki ne more skrbeti zanj in pri 30 razmišlja, da ne bo več dolgo živela.
In ne, ne postavljam se na splošno na žensko stran. Daleč od tega. Poznam jih kar veliko, ki so res pijavke. In poznam nekaj očetov, ki res lepo skrbijo za otroke. Poznam pa tudi veliko očetov, ki na svoje otroke preprosto pozabijo, ali pa jih (kar je sicer bolj ženska navada) uporabljajo kot orožje za obračunavanje z bivšimi. Strinjam se z WeedBoyem, da so na obeh straneh taki in drugačni.
Govorim samo o konkretnem primeru, ker pač nekaj malega poznam te zadeve in mi ne gre v glavo, da se lahko vsa okolica 10 let tako ignorantsko obnaša. Pa ne mi rožic sadit in ne se sam sebi smilit. Ukrepaj.
Ko sem tole čitala, me je kar groza, da je nekdo lahko tak do svojega otroka….sranje…Dejanu2: ne pusti človek božji otroka pri taki ženski!!! Socialna, sodišče, pričanje otroka- vse to ti lahko pomaga ( verjamem- otroka preko sodišča vlačit mora biti hudo- toda bolje, da preživi tista zaslišanja, kot živi s tako mamo- mimogrede- ni vredna tega imena..)…In če ti nihče ne bo želel pomagat: verjemi: časopis je medij, ki veliko naredi ( zagrozi socialni, da jih boš dal v časopis, če ti ne bodo pomagali…)- karkoli: bori se kot lev…otrok je tvoj!!!
Mimogrede: imam sodelavca, ki bi se lahko pridružil vsem izigranim in prevaranim očetom: ob ločitvi je ženi pustil prav vse ( veliko stanovanje, avto, celo kredit za stanovanje še naprej sam plačuje…), samo da jim bo šlo čimlažje…otrokom dajal vsak mesec po 30.000 ( vsakemu) in seveda ga zdaj tožijo za preživnino ( želijo namreč 45.000….)In ker vem, koliko zasluži, bi mu ob zneskih za oba otroka in ob plačevanju kredita ostalo bore malo….
LP
A ni po zakonu, da se otrok, ko je star 10 let lahko sam odloči pri komu bo živel? Če se res vse to dogaja, je vseeno bolje,da je dva tedna pri tebi in en vikend pri njej. Škoda bo vseeno manjša.
Kar se pa tiče CSD-jev se pa človek včasih vpraša, čemu jih imamo. A zato, da plače vlečejo in papirje štepajo? Tudi sama namreč nimam ravno lepih spominov nanje, pa sem imela stik samo kot nosečnica. Če kaj vprašaš, nič ne vedo, če pa kaj narobe narediš, pa takoj težijo, prej pa niso znale svetovati. Ah, škoda besed.
z.
Ja, je možno, da otroka dobi brezposelna mama. In kot je že nekdo napisal – mame so na sodišču res zaščitene bolj kot kočevski medvedi. Otroka na sodišču dodelijo očetu le, če se mama s tem strinja, ali, da se dokaže, da je mama resnično neprimerna skrbnica. Ampak to dokazati je pa težko. Med drugim veljajo tudi različni kriteriji kaj pomeni “neprimerna mama” ali “neprimerni očka”. In verjamem, da je Dejanu težko. tudi Janu. Se pa tudi sama čudim, da je Dejan naposled le popustil in otroka dal nazaj mami.
Vsekakor je pomembno, da čimprej nekaj stori na tem – naj dokaže njeno nesposobnost, naj pač pelje otroka na sodišče, da bo pričal v kakšnih razmerah živi. Bolje to, pa da gre k očetu, kot pa, da še naprej živi v teh razmerah. Je pa ta otrok tudi že star 11 let (skoraj), če sem prav razumela, tako, da se na sodišču upošteva tudi njegova volja, oz. želja, pri kateremu od staršev bi živel. Je pa vse skupaj zelo žalostno…
K., ena izmed mamic, ki je videla veliko takih primerov. Žal…
ČE mu ne bi šlo za otroke in njihovo dobro, bi dal bivši ženi preživnino in s tem opravil svojo dolžnost do otroka. V množici takšnih pišmeuhovskih očetov pa je žal veliko tudi takšnih, ki želijo biti svojim otrokom pravi očetje, se z njimi ukvarjati in jim poleg obvezne preživnine tudi sami še marsikaj kupijo, pa jim bivše žene kar naprej nagajajo, ker so ljubosumne, ker so otroci navezani tudi na očeta. Da ločeni starši omogočijo otrokom čim bolj normalno življenje in stike, je potrebna še večja zrelost kakor za sklupno življenje. In prav tu navadno pogrnejo na celi črti.
Jožica, jaz bi dodal samo to:
Že ko sem jo spoznal, je imela preveč kilogramov. Nikoli se nisem na to oziral, zato se tudi ne čutim krivega za njeno bruhanje in odnos do hrane, hujšanja etc. Lahko pa ti povem, da je to prinesla že od doma, saj ni njena mama nič boljša, kar se hujšanja tiče. Le da je njej uspevalo s trdno voljo, hčerka pa je našla še nekaj boljšega, mislim hitrejšega za hujšat.
Tudi mi ne rabiš rečt da nisem v tej smeri nič naredil. Nekaj časa sem jo prosil, potem težil: daj, daj nehaj zavoljo vseh, največ pa sebe, saj ti škodi. Nič ni zaleglo. Ko mi je dosadilo, sem povedal njenim staršem kako se uničuje. So jo prijeli v roke, je skesano obljubila da bo nehala, da je nehala etc…
Ja, je nehala malo morgen. Pa sem že 6 let ločen.
Dejan