kravje mleko pri 8. mesecih
Pozdravljeni!
Vem, da je bilo že veliko napisanega na to temo, a enostavno ne morem mimo. Priznati moram, da ponoči ne spim in nenehno tuhtam, kaj sem naredila narobe oz. kako sem uničila prvorojenca.
Namreč, imam 8 mesecev staro punčko, pri kateri bolj kompliciram (delam vse po navodilih) kot sem pri prvem otroku. Prvemu otroku sem dala čokolino z alpskim mlekom (3, 5% maščobe), razredčenim z vodo, že pri 8-ih mesecih, čeprav je bil rojen 2 meseca prezgodaj. Sedaj me je kolegica napadla, kako sem bila lahko tako lahkomiselna. In zdaj, ko berem vaš forum … sem se še bolj zasekirala.
Zanima me, če sem res naredila škodo otroku? Sprašujem se, kdaj mu bo odpovedal kak organ, čeprav ima že 5 let? Spomnim se, da je bil res slabokrven … Bil je dojen do 8. meseca in nadomestnega mleka nisem uporabljala. In sedaj razmišljam, če je toliko jedel oz. rad jedel zato, ker sploh mleka nisem imela (pa nisem vedela tega). Pri drugi uporabljam nadomestno mleko, saj nisem imela mleka …
Pri prvem tudi nisem komplicirala glede soli. Če je dobil malo golaža (malo soljenega), ga je pač dobil. Pri drugi pazim, da je vse brez soli. A moramo res toliko paziti? Slišala sem namreč, da naj bi malo soli lahko dobili … Ali lahko dobi pri 8-,9-ih mesecih žemljo (ki je slana)? Saj se sekiram tudi zaradi soli.
Mož noče še enega otroka, saj meni, da bom še hujša … 🙂 in včasaih se res sprašujem, zakaj vedno bolj kompliciram, namesto manj oz. zakaj s”se žrem” zaradi preteklosti …
Saj vem, kompliciram, a kake spodbudne besede bi bila vesela, saj nenehno razmišljam o mleku, soli in prvorojencu.
Že vnaprej hvala za odgovor!
Draga kartamena,
berem in berem vaše sporočilo, pa mi ni jasno, zakaj se “žrete”. In še manj, kje na našem forumu ste našli podlago za neprespane noči….
Dojenčki in otroci so namreč zeloooo trpežna bitja in jim blaga pomanjkanja (npr. železa) ali preobilje (npr. slan golaž, maščobe v alskem mleku) prav nič dolgoročno ne škodijo. Škodi pa jim prezaskrbljena in skrbi/kompleksov polna mama…
V življenju vsi težimo k idealom – a so eni starši pri tem življenjski in navajeni drobnih popuščanj ter prekrškov, majhna skupina pa je kar fanatičnih glede naravnega, eko, varnega in še kakšnega življenja, prehrane, obnašanja. Dokler na ta način živijo sami zase (in ne maltretirajo svojih potomcev preveč), je vse lepo in prav. Križ postane, ko se spravijo na druge in jih ne le podučujejo, ampak jim vcepijo občutek, koliko napak so naredili in kako so s tem svojemu otroku lahko povzročili škodo za vse življenje.
Takšne prijateljice/prijatelje/svetovalce… je najbolje čim prej preslišati (=ignorirati), svoj čas in energijo pa raje usmeriti v aktivno preživljanje časa z otrokoma – 5-letniki znajo biti prav neverjetni v svojih vsakodnevnih domislicah, še zlasti na izletih v naravo ali (ob slabem vremenu) na kakšni predstavi za otroke.
Če bodo vaše nočne more pe kar vztrajale, pa si bo najbolje najti pomoč – zase, ne za nadobudnega skorajšnjega šolarja.
Lep pozdrav,