Samo nekaj vem v tem trenutku zagotovo. In to je to, da moram poslušat samega sebe, pa četudi se mi zdi, da na nek način mogoče narobe razmišljam. Ampak v tej novi zgodbi (sta dva tekstiča že spodaj) nekako ne začutim tiste prave stvari. Sem jo začutil, za hip, za par kratkih dni – ampak to se mi zdi premalo.

Nekateri pravijo temu “kemija”. Pa naj bo “kemija”. Nekateri nanjo prisegajo in pravijo, da je to to, lepilo, ki drži zadevo (zvezo) dveh skupaj in jima pomaga prebroditi, vsakič znova, težke čase, ko se pojavijo. In prisegajo na njeno “večnost”…

Drugi trdijo, da to ne obstaja. Da si to (“kemijo”) izmišljamo zadnji romantiki na tem svetu. Če bi te poslušal, bi si rekel: “Pa kaj sem nor, pa ona vendar ima kopico nečesa kar iščeš in si želiš, kaj bi rad še več? A je sploh možno najti še več?”. In “kemija” itak slej ko prej izpuhti, potem pa ostane samo to, kar vidiš že sedaj…

Potem pa itak vidiš svet okoli sebe (včeraj sem srečal enga še mal starejšiga kolega, ki se je glih kar, na sveže, razšel po več letih) – a ima pol sploh smisel začenjati…

Si pa želim njenega prijateljstva. Dober razlog za to, je pač to, da sva iz svetov, ki se prepletata. Imava skupne znance, prijatelje, včasih družbo,… In bilo bi nelagodno, če bi moral en izpast ali pa če bi se vedno gledala z nekim “knedlom v grlu”. Nerodno je tudi to, da sem nekako jaz tisti, ki zavračam, ki nočem… Skoraj raje bi jaz bil prejemnik košarice…

res ne vemo kaj je prav in kaj ne. Kaj je kemija in kaj ne. Zagotovo pa je samo nekaj.

Če ljubiš, ne delaš popolnoma nič narobe.

Primož

Okey, sej si znam sam pomagat, pa tudi sam pametujem tukajle, ko drugi stokajo – to počnem že zato, da vidim, če sem na situacije, kjer nisem osebno vpleten, sposoben “objektivno” gledati. Ampak zakaj, za vraga, Primož mene vedno tako na hitro odpravi(š)?

Vedno pišeš zato, da dobiš čiveč komentarjev na tvoje razmišljanje, kar pomeni, da sem jaz samo eden izmed komentarjev, ki bi ti dali sliko, ki si si jo zamislil pri vprašanju. lahko bi pisal na dolgo in široko, vendar tvoj namen, ni moj odgvovor, ampak narediti novo zanimivo razpravo. Kar zelo podpiram, saj se ravno z debato o takšnih stvareh , vpsodbudi razmišljanje v ljudeh in to je namen. Da se začnemo pogovarjati, pogovarjati o zadevah, za katere mislimo, da so v življenju nepomembne. In več kot napišeš, lažje se razvijejo debate, saj v stavkih pride do asociacij na naša življenja.

tako je vsaka misel, vsaka izpoved, resnična, pa čeprav je zavita v celofan, še vedno smo napisali tisto kar je v naših glavah, to pa ni domišljiski svet, ampak svet v katerem živimo.

kot vidiš bi lahko pisal in pisal.

primož

Pozdravljen Moški,

Če te prav razumem, sta končala razmerje? Jaz sem pa mislila, da vama bo uspelo.

Drugače sem pa zagovornik tega, da če ne čutiš oz. čutita, da je to – to, potem ADIJO in to čimprej. Kemija mora biti in konec. Res pa je, da potem z osebo, ki in ko si bil intimen, ne moreš biti več prijatelj kot si bil pred tem.

Pišeš:
»Potem pa itak vidiš svet okoli sebe (včeraj sem srečal enga še mal starejšiga kolega, ki se je glih kar, na sveže, razšel po več letih) – a ima pol sploh smisel začenjati…«

Tudi jaz se včasih to sprašujem, predvsem takrat kadar sem »bed«. Kljub mračnim dnevom pridejo tudi sončni in takrat verjamem, da je nekje nekdo (duša dvojčica), ki mi je namenjen tako in drugače. Ni mi ga treba iskati, ker se bova enostavno srečala!

Le pogumno naprej! Kaj veš kaj te čaka že to soboto – pustno soboto?!? Jaz si bom dala duška!!! In veš kaj bom? NUNA :))) Zatorej: če te bo »obletavala« nuna … ja, vprašanje kaj bo …..

Veselo rajanje Ti želim,
LPS.

Moški, Sonce1 je pa zelo zagreta zate in za tvoje pisanje:)) Mogoče imata pa ravno vidva to “kemijo” o kateri govorita:) Dvomim, ampak poskusiti ni greh:)

A potem sta se s tistim dekletom razšla? Upam, da sta se uspela lepo pogovoriti, ker si kar predstavljam, da je bila punca hudo razočarana, če ne misli isto kot ti. Mogoče je celo rekla, da tudi pri njej ni kemije, samo da bi obdržala nekaj ponosa in olajšala situacijo.

Če sta skupaj v družbi, bo najbrž tudi nastalo nekaj problemov. Najbrž tudi drugi vedo za vaju, pa bodo neprijetna vprašanja? Mogoče ona na stvar ne gleda tako razumsko? Bodi prijazen in nežen z njo, če pa bo to zavrnila, jo pusti na miru. V glavnem: vsak naj spoštuje čustva in želje drugega, prava prijatelja pa najbrž ne bosta nikoli več.

Ok, ni šlo, ne moreš si pričarati čustev, ki jih ni, čeprav še vedno mislim, da malo preveč kompliciraš in bi rad živel v iluzijah, če bi se dalo. Ampak ti že veš, kaj želiš in tudi delaš v skladu s tem, kar je tudi pravilno. Upam, da ti bo enkrat uspelo in da boš poročal o tem.

Ja, razšla sva se. Imela sva še dve “kitici” ta vikend, ker sem pač želel biti potrpežljiv in uvideven ter ohraniti prijateljstvo a očitno ne bo šlo. Punca je izgleda res razočarana. Pa še sam ne vem točno zakaj, saj je ves čas zatrjevala, da gre samo za “prijateljstvo” in ne za zaljubljenost. A izgleda da ni bilo čisto tako (z njene strani). Jaz pa lahko dandanes vstopim v zvezo samo če se zaljubim. In tu se nisem. Nekako me ni dovolj pritegnila. Žal so šle zadeve nekako predaleč (s kar nekaj njene pobude). Zdaj pa najbrž ne morem zavrteti kolesja nazaj. Vprašam se pa tudi:”Ali je prav, da žensko spustim mimo? A bom sploh srečal takšno, ki jo sanjam? A je sploh prav, da sanjam? A se ne bi mogel nekako prepričati in spremeniti kakšno svojo željo?”

Ooooo Tinka, si mi pa prismolila nalepko – »Sonce1 je pa zelo zagreta zate in za tvoje pisanje:)) Mogoče imata pa ravno vidva to “kemijo” o kateri govorita:) Dvomim, ampak poskusiti ni greh:)«

A veš kaj se zgodi, če se jaz zagrejem?!? Vse okrog mene zgori:)) zato ne podpihuj, če hočeš še brati ljubezenske nasvete:)) Če pa kemija vžege, ajoj ….

Če boš tole še brala, ti želim lep in zasnežen (pa brez kidanja) zimski dan,
Sonce1.

PS: S tem podpihovanjem in kemijo bi skoraj pozabila na Moškega. Res je, da mi je njegov način razmišljanja zelo v redu, vprašanje pa je kaj bi rekla »moja bela knjiga« če bi se v živo videla:))

LPS.

Okey, tole me pa prav zabava. Na “moji temi” se “pričkata” dve dami. In v tem “pričkanju” ena celo prizna obstoj svoje “bele knjige”. Pa saj to ni res, hi, hi, hi,…

Pa Sonce1 a si ti samska in mlada (pa ne več glih rosno)?

Moški, me veseli, da se zabavaš ob “pričkanju” na “svoji temi”. S Tino se pa ne “pričkava”, vsaj z moje strani ne, jaz se naravnost zabavam. IN zakaj se čudiš “beli knjigi”? Jaz mislim, da imamo več ali manj vsi neke predstave o svojem princu/svoji princesi, potem pa se nam zgodi ravno nasprotno kar si mislimo oz. pričakujemo. No, vsaj meni se je. Res je kot pravi pregovor: Mi obračamo, življenje obrne.

A te res zanima če sem samska in ne preveč rosno mlada? Jaz mislim, da to sploh ni pomembno. Glavno je to, da iz mojih postov pobereš kar je dobrega, “navlako” pa zradiraš.

LPS.