Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja koliko vam pomenijo obleke?

koliko vam pomenijo obleke?

Uf, jaz sem pa mislila, da sem samo jaz fenomen!! Ja, da se razširi, razumem, ampak da se podaljša, tega pa ne! JAz tudi ene dva para šparam v upanju, da bo šlo nazaj, ampak bolj “švoh” kaže 🙁

Joooooooooj, jaz ti šenkam kil kukr jih češ 🙂)))) sam povej, kam pošljem!!!

No, tudi jaz še nisem (pomislite-po skoraj treh letih po porodu) fit za obleke, kakršne sem nosila prej. Sem pa v službi v pisarni, med ljudmi in moram biti kar nekako oblečena. Da ne bo pomote, nikoli ne kupujem znamk, si raje kupim trojne hlače, kot ene pregrešno drage, ki se jih itak naveličam čez en mesec.
Res pa je tudi, da v svoji omari sploh nimam trenerke ali kakih podobnih razvlečenih zadev. Doma sem vedno ali v kavbojkah ali kakšnih drugih hlačah.
Edino, česar se pa držim (in priznam, da ne morem iz svoje kože), da me nikoli ne bo kdo videl v čevljih z nizko peto. Razen adidaske, ko na vikendu kaj delam na vrtu.

Sicer pa si vsako sezono v Celovcu kupim obleke, isto za fanta in našega tamalega. Rada bi pa dala več denarja za cunje, ampak ga ni na pretek.

Lep pozdrav!

Ojla Zofi!

Tudi nazaj lahko gre noga, celo preveč. Jaz, ki imam že vse življenje (no, od dvanajstega leta pa res) nogo št. 39, sem imela isto št. tudi med obema nosečnostima in po njima, in jo imam še vedno. Vendar, čudo prečudno, ko sem po drugi nosečnosti shujšala skoraj za 10 kg, so mi moji lepi novi salonarji kar na lepem (seveda, ko jih pa celo leto nisem dala gor) postali preveliki za celo številko. Zgleda da so bili prav lepo raztegnjeni in očitno sem shujšala celo v stopala – mar bi se mi na trebuhu stopila kaka deka maščobe več!

Tako da čevljev nikar ne meči stran …

LP, Maja

ja kar enih 5 kg mi pošlji kar po emailu,hi,hi,hi

Ja, priznam, sama se rada lepo oblačim in vsak dan stojim pred omaro in rečem: spet nimam nič za oblečt 🙂)) Glede na to, da je pri nas tako drago oz. ker imam prenizko plačo za firme, se najraje zapeljem do A v H&M in C&A kupim kar nekaj športno-elegantnih kosov in potem še kak kos v Lj. in to je TO. Tudi na razprodajah me je dosti, najraje imam pa čevlje in od možeka stalno poslušam, če si hočeš kupiti nove, moraš stran vržti 3 pare. Haloooo???

Se mi pa zadnje čase dogaja to, da ko grem v shoping sem čist NOT in zapravljam in veselo oblečem cunjo, ki je nova, čez nekaj časa mi pa ta cunja, ki je bila v tistem momentu nepogrešljiva in sploh in oh, ne pomeni več dosti.

Lp

Živjo, Zofi, ko ti že ravno odgovarjam – hvala za tvoje poste. Lepo popestrijo včasih predolgočasno branje tu na forumu.

Kar se pa mojega oblačenja tiče- uf, ja, hm, torej – obleke mi “dol visijo”.
Čisto zares. Čeprav sem ž.sp. je nakupovanje kakršnihkoli oblačil (ali obutve) zame prava muka. In skačem do plafona, če mi uspe veliki met v prvem poskusu- navadno pa odkorakam iz trgovine s cunjo, ki bi bila kje drugje (samo malo je treba poiskat) tudi cenejša.
Pravzaprav raje kupujem knjige in CD-je pa osrečuje me gora revij, ki jih vsak mesec kupim. Hodim v gledališče in rada fotografiram in filmam, pa gre tudi za tole kar nekaj denarja.

Oblačim se bolj športno, občasno rahlo elegantno, pa nikoli modno. Imam svoj (rahlo dolgočasen) stil (nobenih kril, prosim), pa prav nobene želje po spremembi. I feel good, so what the heck…. Razmetavanje za cunje se mi zdi eno bolj idiotskih v življenju. Ampak seveda ima vsak svoj način za učinkovito trošenje 🙂))

Imam hčerko, ki je (zaenkrat) na srečo še dokaj neproblematična glede moje izbire njenih oblačil. Obutev kupujeva skupaj in malo usklajujeva želje, kakšen kos oblačil pa ji kupim tudi sama. Nikoli je nisem oblačila “izrazito punčkasto” (roza, volančki, pentlje itd.), ker se mi tako oblačenje gabi.
Jasno pa mi postaja, da se bo v nekaj letih z njo po nakupih najbrž moral odpraviti mož, ker mati ne bo zmogla 🙂))

Lp, Ali

Sovražim pomerjanje oblačil – zato ne nakupujem rada.

Sicer pa sem, kar se tiče obleke, v življenju prišla skozi kar poceni:
v srednji šoli sem se šla hipuzlo (za kar sem samo zaplenila matkine mladostne cote), na faksu sem postala darkerica (črne hlače in majice, bulerji in čao 🙂, se prelevila v pankrokerico (darkerski garderobi dodala samo še usnjeno jakno), zdaj sem pa “športnica” (najraje v Mertikovi trenirki ali kavbojkah).
V “fino” službo mi, hvala bogu, do zdaj še ni bilo treba… Torbic, kostimov in čevljev s peto ne posedujem.

Lišpam se ne, obsedeno zapravljam samo v L’occitaneu in prek interneta (ker mi za to ni treba nikamor 🙂. Pa za dobre tekaške superge dam enkrat na leto kar precej denarja!

lp,
I.G.

A lahko še jaz kam svoje kile pošljem?
Trenutno sem na 84 kg po drugem porodu in se mi celo zdi, da ni tako hudo – jasno, preden sem shujšala jih je bilo čez 90. Ko sem imela po prvem porodu tako kilažo kot danes, sem se zdela sama sebi grda in sem tako s sabo tudi ravnala – samo trenirke in široke majice, pa bog ne daj kaj novega in lepega, se ne splača…
potem pa sem se lepega dne zavedela, da postajam podobna naši sosedi, ki sem jo videvala v petek in svetek v istem (ali pa v več zelo podobnih) krilu in jakni in čevljih in vse v enih zamorjenih barvah. S tem, da je kakih 30 let starejša. In sem se zamislila in šla v trgovino.
Tudi ko sem imela največ kil, sem si kaj kupila. Nikoli pa toliko, kot bi si želela – finance pač. Predvsem mi je važno, da je udobno, da nisem vseskozi na preži, kje bokaj ven skočilo ali se preveč napelo, pa da mi ni treba kar naprej trebuha noter vlečt itd.
Noga se je pa povečala tudi meni – po porodih. Sicer v trgovini še vedno rečem za št. 39 in potem čevelj vračam in sprašujem a so malo majhne številke:)). Zdaj bo še slabše, ko Alpina seli proizvodnjo na vzhod, bojo delali še manjše številke…

Jaz se pa rada lepo oblečem – sem kar nečimrna, priznam, in rada pokažem zlasti noge. Vsak dan se mi sicer ne ljubi pedenati, tu in tam pa se mi popolnoma odpelje in ne vem več, kako bi se lahko še bolj uredila. Letos sem ponorela za vzorčastimi žabami – v trgovino sem šla po en sam par, ven pa prišla s petimi. Hm, upam, da bodo še nekaj časa in. 🙂))

Morda bom zdajle izpadla kot neka težka Hiacinta Buckett, ampak dejstvo je, da trenirke nisem oblekla že petnajst let. Tudi med nosečnostjo sem nosila samo obleke ali dobro krojene (in trpežne) hlače. Da bi se dobro počutila, moram dobro izgledati – in v trenirki to pač ni mogoče.

moja postava je tako mimo jusa, da konfekcije sploh ne kupujem, izjemoma kakšno pletenino. imam pa srečo, da imam dobro in ne predrago šiviljo. z leti sem se naučila, da poskušam kose skombinirati, da npr. k enem suknjiču nosim ene barve krilo in druge barve hlače. pri nas v službi kavbojke niso zaželene, se je treba malo bolje obleči. in moram priznati, da se kadar sem urejena, veliko bolje počutim. doma je pa klasika seveda trenerka.

Ne kaj veliko;) Najraje kavbojke, pa kako majco gor, pa je, no zdaj ko se je shladilo sem na udobnih puloverjih;) Najprej gledam, da mi je udobno, doma sem itak v trenirki. Ne maram po trgovinah hodit, ko smo šli za malo po čevlje zadnjič, mi je bilo kar slabo, ker sem morala probavat te čevlje, pa une, pa tretje..😉

New Report

Close