Koliko je v nas se romantike?
Moja je bila kar za moj rojstni dan, tako nikoli ne pozabim, kdaj sem jo zaročil :-))
primož
Najbolj romantična zaroka, kar sem jo videl, se je zgodila v Rimu. Bili smo 14 dni tam in kolega je hotel zaročit svojo punco, zato je že v Slo kupil prstan. Potem pa so nam ukradli en avto, drugega pa popolnoma izpraznili. Vsi potrti smo sedeli v parku in čakali, kaj se bo zgodilo z nami, nakar kolega naenkrat potegne iz plastenke obroček, ki drži zamašek, ko je plastenka še zaprta, poklekne pred punco in ji razloži, da je bil v avtu tudi prstan zanjo, vzame plastični obroček in jo prosi za roko… Seveda je privolila…
Spet imam čisto mimo mnenje o takih rečeh. Namreč, včasih je manj več. Ne govorim na pamet…
Ne, da besede romantika sploh ne poznam, ampak mera le-te v odnosu je zelo pomembna. Zakaj na začetku neke veze tak halooo, pa cukranje in lizanje medu? Zakaj? Mar to drži odnos po konci? Mar se po tem določa vrednost nekoga?
Ne, za moje pojme ne. Za moje pojme so vse druge vrline, ki izvirajo iz komunikacije, spoštovanja, … vredne več, kot neke bombonierce, šopki, prstani, nenadna presenečenja, …
Mogoče sem čudna ženska. Sem pa prepričana: če ne daš na začetku vsega, si v prednosti, ker z majhnimi stvarmi partnerja lahko na nek način razvajaš postopoma skozi vso dolgo obdobje, ko si z njim. Vsakokrat malo… in… izogneš se problemu, da bo postal prezahteven, ker smo ga pač razvadili…
Vse v mejah normale 🙂 in ne nazadnje, stvar okusa in občutka! Predvsem to: delajmo kar nam paše, pri tem upoštevajmo okolico, da je s svojim početjem ne bomo užalili, ranili, razburili, motili – pa bo :)))