ko v družinah ne pijete alkohola…
Ampak res ne pijete – sploh nikoli. In doma tudi ne strežete gostom z alkoholom …, zaradi teh ali onih razlogov…
Zanima me, kako je kaj z vašim družabnim življenjem. A se samo meni zdi, da je težje? In kako se ujamete v družbi, kjer se pije vsaj en pirčk alpa dva recimo… skratka se po kriterijih večine “normalno” druži in žura … ? Koliko družinskih prijateljev zares imate?
Pri nas je dokaj suša, moram priznati …
Ne vem, mi pijemo, se družimo in žuramo….prijateljev, takih stalnih, ki jih lahko pokličem ob 2h ponoči, ker jih rabim za karkoli, tudi če ni smrtno resno, pa imam hmmmmm…2 družini in 2 para brez otrok- to so tisti prijatelji, ki jim brez problema dam ključe svoje hiše medtem ko nas ni doma, potem imam pa še nekaj takih, ki jih sicer ob 2h ponoči ne bi klicala, so pa prijatelji, pa še kup kolegov….
Je toliko ljudi okoli nas zaradi alkohola? Vsekakor ne, ker tudi če sama ne bi nikoli kaj spila, bi tistim, ki radi spijejo pivo, le tega kljub temu postregla. Zakaj ne, vsak po svoje.
Torej, suše pri nas ni…..
Nimamo problenmov zaradi tega. Kadar smo v družbi vsak pije tisto kar mu paše, je pa res, da ne ponočujemo…smo svoje že dali skozi v študentskih letih.
Če nazdravim, nazdravim s sokom…tudi gre.
Ne se zgovarjat, da če ne piješ alkota, da nimaš družabnega življenja…problem bo najbrž res nekje drugje…
lp.
kako smešno posploševanje:)
Mi doma nimamo kaplje alkota, pa imamo veliiiiko obiskov. Pač vedo, da mi ne strežemo z alkotom in ni še nihče rekel kakšne pripombe čez to.
Če dobro pomislim, tudi naši prijatelji, ki jih imamo veliko, nam nikoli ne ponudijo alkota in tudi sami ga vsaj takrat ne pijejo (ko smo doma na obiskih, ne zunaj).
Pri nas smo taki kot pri vas. Že druga generacija. Ne pijemo in ne strežemo alkohola. Nikoli. Na občasnih žurih pa, ko začnejo neumne klobasat, se poslovimo. Jih je bedno poslušat. Najraje se izogibamo žurov. Moje mnenje je, da organizirajo žure predvsem tisti, ki iščejo vzrok, da nekaj popijejo. In kako pomembni so naslednji dan, ko se pogovarjajo, ja koliko smo ga pa spili, pa koliko časa smo bili. Večino časa pa niso vedeli zase.
lp dana
Jaz se pa kar najdem v tvojem pisanju, cimetka. Oba z mojim možem zadnje leto ali dve skoraj ne pijeva alkohola, morda trikrat na leto ob kakem posebnem kosilu spijeva deci dobrega vina in to je to. Za prijatelje imamo v hladilniku vedno kako pivo in buteljko, a se kar nekaj ljudi na more sprijazniti s tem našim “naj vsak pije kar mu paše” stališčem. Redno poslušamo, da “enega bosta pa ja spila”, “a ti mož/žena ne pusti več pit” itd, itd. Zgleda da sva ena redkih, ki se jim zdi prizor ljudi s pločevinkami piva v roki, okoli katerih tekajo ali se plazijo čisto majčkeni otroci, kar malo mimo…. Saj ne da bi se te prijatelji, kolegi zaradi odrekanja alkotu čisto odrekli, ampak na kakšen bolj pijanski žur naju pa tudi ne povabijo več in se posledično manj družimo.
Pri nas ne pijemo in z družbo nimamo nobenih težav. Prav tako žuramo in se do solz nasmejimo, le da brez stranskih učinkov, ki se pojavijo naslednji dan po pijančevanju. Se mi zdi pa žalostno, da se ljudje ne znajo zabavati brez, da bi pili alkohol. S takimi nekaj ni v redu, žal.
Nam je pa ravno bistvo to, da pri dobri hrani spijemo deci dobrega vina.
Po moje je potrebna dobra mera v obe smeri.
In se strinjam s tisto, ki je napisala, da ne ve, kdo je bolj zatežen ali pijanci ali abstinenti.
Neki naš znanec ima vedno tiste, ki pijejo alkohol za manj vredne in pijance. Sicer pa ne vem, mogoče je imel v družini kakšnega alkoholika. Tako da po eni strani razumem tudi to.
pri nas so tudi obdobja, ko se spije več in ko se noben ne dotakne alkohola. Mi pa grejo na živce abstinenti, ki ob vsakem kozarčku zavijajo z očmi in tisti, ki posiljujejo z alkoholom, čeprav ga že 5x zavrneš.
Sicer pa so v naši duržbi taki, ki pijejo alkohol, taki, ki ga samo ob redkih priložnostih in tudi en ozdravljen alkoholik. In se npr. na pikniku fino imamo skupaj, nihče ne gnjavi drugega s pitjem ali ne-pitjem.
Pri nas sicer ponudimo tudi alkohol, če kdo želi, pa se popije samo kako pivo poleti na r.d. in pri cca 20 odrastlih, pol litra vina…kaj drugega pa že dolgo nisem stočila, pa imamo domače žganje in viskije in likerje…da se prah nabira.
Družimo se veliko (več družin), hodimo v lokale in prireditve…..pa še nikoli ni šel noben pijan domov. Tudi na porokah, obletnicah in podobnih velikih zabavah se alkohol toči normalno, pa nisem še opazila, da bi v sorodstvu kdo zelo pretiraval…
Popije se ena ali dve pijači in od tega pač nihče ne more biti ravno pijan-seveda, enkrat na mesec, dva, poleti več-tudi brez alkoholnih.
Nismo torej proti, zaslužijo pa z nami ne:)
Jaz ga naprimer več popijem kot moj mož…razen enkrat na leto:)))) ko si da duška;)
(potem mu je seveda žal, ker ga slabo prenaša)
Pri nas tudi ne pijemo alkohola, niti ne strežemo. SMo super. Gremo z drugimi ven. Vsak si naroči, kaj želi. Saj ne rečem, jaz kdaj pa kdaj (morda 5 krat na leto) spijem bandidosa – ice. Vse ostalo mi ni dobro in ne vem zakaj bi to potem pila.
Je pa res, da nimao prijateljev, ki bi se napil. Pijejo do zdrave mere.
Po moje bolj tebe moti, da vajini prijatelji pijejo, kot njih vidva, ki ne pijeta.
Želim vama, da čimprej najdeta abstinenčno družino za druženje. 😉
Midva ga rada žurava. Druživa, imava obiske in je res čisto vseeno kaj kdo od nas pije. Radi se imamo med seboj, ne pa alkohol.